»Pozdravljeni, bi lahko dobil gospo Tonko, prosim?« Simona in Uroša, lastnika slaščičarne Tonka nemalokrat slišita z druge strani telefonske slušalke. A – na presenečenje mnogih – klicatelju ne moreta ugoditi. Ime Tonka namreč izhaja iz začimbe in ne iz osebnega imena. Definitivno pa – z največjim veseljem in zanosom – ugodita željam glede okusa in izgleda neverjetnih tort, ki nastajajo izpod njunih rok.
Uroš, nekakšen pobudnik »Tonkine« zgodbe je izšolan kuhar, ki v rokavu skriva smisel za okuse, njihovo kombinacijo in dejansko izvedbo, malo kasneje pa se mu je s parom rok za estetsko dovršenost pridružil še Simon. »Tonkina pot se je začela s tortami po naročilu, ki je trajala kar dobrih 5 let, nekaj časa sva zato za ta namen imela v najemu kuhinjo v Ljubljani. Potem pa je prišla korona, ki naju je pripeljala v Ribnico oziroma k meni domov, v Sodražico, kjer sedaj živiva in ustvarjava,« mi pot od začetkov do danes oriše Simon.
»Kmalu sva si zaželela še prostor, kjer bi bili najini izdelki na ogled in tudi na voljo za nakup na kos, zato sva se podala v iskanje primernega kotička v Ribnici. In mislim, da sva našla odličnega in ga konec avgusta že napolnila s toplino in izdelki,« je nad minimalistično, čisto in predvsem domače opremljenim prostorom z vrhunskimi sladicami na Škrabčevem trgu navdušen Sodražan. »In ravno ta ponudba »na kos« se nama zdi odlična ideja, saj tako ljudje vidijo, spoznajo in poskusijo različne, tudi malce posebne ali nenavadne okuse, ki si jih za celotno torto mogoče ne bi drznili naročiti,« odločitev za prodajo posameznih kosov pojasni Uroš.
Pozimi sta Uroš in Simon vsak mesec ponudila tako imenovane »Tasting boxe«, katere je sestavljalo 6 kosov različnih kosov tort in odziv je bil odličen. Prvotno je bil namen Tasting boxov za zaročence, torej kot nekakšna pokušina poročnih tort, ampak so si jih ljudje kmalu začeli naročati tudi »kar tako«, kar spet priča o res vrhunskih slaščičarskih izdelkih.
O »TONKI« …
»Tonka je začimba, ki izhaja iz srednje in južne Amerike, katere vonj in okus si pravzaprav vsak predstavlja po svoje – nekateri najbolj zaznajo pridih vanilije, drugi oreščkov, tretji cimeta … skratka, je ena taka mešanica različnih okusov, ki je še nihče ni točno opredelil,« pojasnita Uroš in Simon in dodata, da te začimbe marsikdo sploh ne pozna – tudi vrhunski slaščičarji ne.
Kvaliteta pred kvantiteto, »prave« sestavine pred »praški«
Že takoj na začetku sta se Simon in Uroš odločila, da pri tako pomembni stvari, kot so sestavine, res ne bosta popuščala. Izbirata sestavine, ki so res dobre in tudi vedno višje cene ju pri temu ne ustavita. »Meniva, da je to osnova za dober produkt in res naredi razliko med povprečno in dobro torto.« Uporabljata dobro belgijsko čokolado in vse, kar uporabita, naredita sama – ne poslužujeta se nikakršnih vnaprej pripravljenih praškov, biskvitov ali krem. Vse je narejeno izpod njunih rok in tudi, če bi morala izbirati med okusom in izgledom torte, bi, kot pravita, vedno izbrala okus.
Njune ideje glede slaščic vedno izhajajo iz domačih okusov, zato sta temu primerno opremila tudi prostor v centru Ribnice. »Želela sva pridih kuhinje in dnevne sobe, ki sigurno ustvarita domačnost in toplino,« pove Uroš in pokaže na čudovite makrameje izpod rok ribniške ustvarjalke Jane Koteske, na lično »starinsko« okroglo mizo, lesenim pultom in drugimi prikupnimi dodatki, ki res pričarajo prijeten občutek.
Paleta okusov, ki se ne ponavlja
»Vsaka torta pri nas je narejena z nekim karakterjem,« svojo vlogo pri pripravi in okusih teh odličnih slaščic s kuharskega vidika oriše Uroš. »Vsaka torta pusti nek vtis, nekaj »močnega«, zapomnljivega, ne gre le za biskvit in smetano, gre za več vrst tako biskvitov kot tudi krem, nadevov, zato je torta tudi toliko bolj polna in posledično nasitna,« celostno in razgibano razmišljata ustvarjalca. »Večinoma ima vsaka torta svoj biskvit, svoje sestavine, svoje kreme, tako da si med seboj skorajda nikoli niso enake.« Seveda pa vam Uroš in Simon ponudita tudi tiste bolj klasične okuse, ker vendarle, ko organiziramo rojstni dan ali poroko, kamor povabimo pisano druščino ljudi vseh starosti in okusov, se je vendarle bolje odločiti za neko »varno« možnost. Ponudita recimo 12 različnih okusov – veliko izmed njih je sezonskih – med katerimi potem lahko izberete. »Nikoli se ne poslužujeva kakšnih umetnih sadnih arom ali česa podobnega, vedno delava s pravim sadjem, če se le da s sezonskim, je pa danes ponudba kvalitetnega zmrznjenega sadja prav tako ogromna in uporabljava tudi tega.«
Današnji trendi: Večna čokolada, višina pred obsegom
Še vedno se vidi, da je očitno »večna klasika« čokoladna torta, kar je pravzaprav razumljivo, saj je naročiti neko posebno torto z dvajsetimi kosi kot je recimo kava-Baileys ali pa bela čokolada-rožmarin precej tvegano, saj sta, pove Simon, pri teh posebnih okusih dva pola – ali ti je zelo všeč, ali pa sploh ne. In nihče si ne želi tvegati s takšno izbiro. Se pa za posebne okuse ljudje vseeno velikokrat odločijo, a seveda takrat, ko je ljudi malo manj oziroma ko so precej prepričani v to, da bo torta vsem všeč. »Tudi tu se je prodaja na kos izkazala za odlično, saj si ljudje tako »upajo« poskusiti tudi tiste najbolj drzne kombinacije.«
Kar pa se tiče videza, so sedaj v trendu bolj visoke torte. »Midva za krašenje uporabljava masleno kremo – ker se jo res da narediti zelo okusno – in torte ne oblačiva v tičino maso ali kaj podobnega, pri dekoraciji pa zelo rada uporabiva trajnostni material, kot je recimo sveže ali suho cvetje, ki ga potem pokombiniramo s kakšnimi figuricami – ki jih tudi izdelujeva sama in bodo kmalu na voljo tudi v naši slaščičarnici,« se veseli vizualni »oddelek« Tonke.
N.Š.