Glasba ima moč, da združuje ljudi in ustvarja nepozabna doživetja, ki presežejo čas in prostor. V družini Babič je glasba ne le ustvarjala nepozabne trenutke, temveč je postala temelj. Oče Angel, glasbeni samouk in ljubitelj umetnosti, je svojo strast prenesel na svoje otroke. Družina je živela z glasbo in za glasbo. Brata Štefan in Alč sta v Kočevju in okolici pustila velik pečat – njuna skupina Alč in Maj je postala obvezen del marsikaterega slavja. Morda tudi vašega …
Zgodba skupine Alć in Maj se je pravzaprav začela že doma. Oče Angel, glasbeni samouk, organist v cerkvi ter odličen harmonikaš, je že zelo zgodaj začel svoje otroke Angela ml. – Alča in Štefana ter hčerko Nado, uvajati v svet glasbe. Učil jih je večglasnega petja, in fanta sta že kot otroka nastopala na raznih proslavah. Ko je bil Alč star 6 let, mu je oče kupil majhno harmoniko, ga naučil eno pesem in mu dal voljo za nadaljnje učenje, od takrat naprej je bil samouk. Enako Štefan na kitari.
Alč je pri rosnih 13 letih prvič zabaval ljudi na ohceti in kmalu je postal nepogrešljiv na zabavah vseh vrst. Bil je poln energije in zanosa, s strastjo je izvajal vsako skladbo. Hitro je ugotovil, da solo nastopi niso dovolj in da je treba ljudem ponuditi več. Ustanovil je ansambel z imenom Alč in Maj. Alč zato, ker je bil takrat že prepoznaven, Maj pa zato, ker je bil ustanovljen maja. V skupino je povabil tudi brata Štefana, ki je ostal z njim do konca, ter prijatelja Tineta Tkalca.
Kasneje so se jim, v različnih sestavih, pridružili še drugi odlični glasbeniki iz naših krajev – Toni Obranovič, Dušan Vlašič, Marjan Henigman Henč, Miha Možina in mnogi drugi.
Kmalu so postali priljubljeni, ne le na Kočevskem, ampak tudi širše po Sloveniji. Zakaj so bili tako priljubljeni, je težko reči, razmišlja Magda Babič, žena pokojnega Alča.
»Bili so mladi, lepi, talentirani, profesionalni, dobro so igrali in peli, množice so norele z njimi. Pa vendar se vsega tega ne da opisati z besedami, treba jih je bilo doživeti. Enostavno so imeli TISTO NEKAJ.«
Njihov repertoar je obsegal narodno-zabavno glasbo (izključno Avsenika in Slaka), imeli so nekaj svojih pesmi, vedno so postregli tudi s popularnimi popevkami.
Alč je bil glede izbora skladb zelo zahteven. Prav zato marsikatera, zaigrana v njihovi izvedbi, odzvanja še danes, npr. Bela nevesta-Ave Marija in Cveteli so beli kostanji, ob Golici pa ni bilo človeka, ki ga ne bi odneslo na plesišče. Obvezna na vsaki veselici je bila tudi za prijatelje Rome »Jaz sem ubog cigan«.
Odigrali so nešteto ohceti in nešteto veselic. Še danes se ljudje spominjajo tistih časov z nostalgijo in kdor jih je poznal, jih bo nosil v srcu za vedno. Ker je bilo nepozabno in neponovljivo, je prepričana naša sogovornica.
Človek mnogih idej
»Če me že vprašate kakšni so moji spomini … Spominjam se samo lepih reči. Alč je bil izjemen človek in bil je oseba mnogih talentov. Umetnik, slikar, glasbenik, gostinec, poslovnež, rejec tekmovalnih konj, velikopotezni sanjač in človek neusahljivih idej. Rad jih je delil z drugimi in povsod je bil prvi. Želel je, da Kočevje zaživi in da izkoristi potenciale, ki so mu dani. Organiziral je konjske dirke in pokal Veronike Deseniške na Kočevskem jezeru. Sem je pripeljal kraljevski šport – galopske dirke, bil je soustanovitelj slovenske rodovne knjige za angleške polnokrvne konj. Odprl je prvo diskoteko, kasneje restavracijo in prenekatera prireditev je zaživela iz njegove izvorne ideje, npr. Oslovska noč v Mozlju, ki so jo potem krajani toliko let uspešno organizirali in negovali,« se moža spominja Magda.
Doda, da je bilo v njihovi hiši vedno živahno. Za marsikoga so bila vrata na stežaj odprta. Alč je deloval kot magnet in človek, ki ga ljudje ne pozabijo kar tako.
»Življenje z njim je bilo turbulentno, nikoli dolgočasno in če se je slučajno kdaj za trenutek umirilo, je že našel nov problem ali nov cilj. Kot da bi čutil, da mu je v tem življenju namenjenih le dobrih 50 let.«
Prekratko življenje je bilo namenjeno tudi bratu Štefanu. A saj veste, kaj pravijo … Največji pustijo sledi, ki ne zbledijo. Brata Babič sta poskrbela, da se bodo skupine Alč in Maj spominjale zlate generacije, ki so se še znale zabavati.