Prav nad vsakega izmed nas neprestano preži neka nevarnost – v službi, nekje na poti in celo v najbolj varnem okolju doma… morda čisto majhna, lahko pa tudi večja, celo življenjsko nevarna. Ker torej nesreča nikoli ne počiva, je poznavanje pravic do denarnega povračila za poškodbe (tako imenovane odškodnine) več kot dobrodošlo, zato si poglejmo nekaj glavnih stvari na temo odškodnine.
Kaj sploh je odškodnina?
Odškodnina je pravni pojem, ki pomeni denarno ali drugo nadomestilo za oškodovanje oziroma nastalo škodo. Najpogosteje se odškodnina izraža v obliki denarnega nadomestila (denarna kompenzacija). Tu je treba opozoriti, da odškodnine ne smemo enačiti z zavarovalnino (npr. iz polic za nezgodno zavarovanje), saj gre pri slednji za že vnaprej dogovorjen znesek, ki oškodovancu pripada v primeru škode, medtem ko se pri odškodnini znesek določa naknadno, torej po tem, ko je škoda že storjena.
Dve vrsti odškodnin
V osnovi ločimo dve vrsti odškodnin: odškodnina za materialno (premoženjsko) škodo ter odškodnian za nematerialno (nepremoženjsko) škodo.
Materialna škoda je lažje določljiva kot nematerialna, saj gre za škodo v smislu poškodovanega ali uničenega premoženja oziroma lastnine (npr. poškodovano vozilo, mobilni telefon, hiša), izgubljenega dohodka (npr. manjša plača, izguba delovnega mesta), dodatnega dela (npr. pomoč v gospodinjstvu, pri delu, pri študiju) in drugih dodatnih stroškov (npr. prevoz, zdravila). Pri nematerialni škodi pa gre za telesne poškodbe in bolečine (npr. zvini, zlomi, ureznine, udarnine), duševne bolečine zaradi nastale škode in njenih trajnih posledic (invalidnost, omejena aktivnost in težje opravljanje vsakdanjih opravil, »okrnjeno« ime, čast in ugled) ter utrpeli strah (npr. nenadnost nesreče, uspešnost zdravljenja).
Odškodnina za materialno škodo se prednostno izraža v vzpostavitvi prvotnega stanja stvari (restituciji), kot je recimo popravilo. Kadar to ni mogoče, se odškodnina izrazi v denarni vsoti. Pri nematerialni škodi restitucija ni nikoli mogoča, zato se v teh slučajih odškodnina vselej izraža v obkliki denarne kompenzacije, s katero se oškodovancu preživete bolečine in morebitne nastale težave vsaj omili.
Do odškodnine smo upravičeni le v primerih, ko so hkrati izpolnjene štiri predpostavke, in sicer nastala škoda, nedovoljeno (protipravno) ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med škodo in nedovoljenim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja. Prve tri predpostavke mora pri uveljavljanju dokazati oškodovanec, odgovornost oziroma krivda povzročitelja škode pa se domneva. Ima pa povzročitelj pravico, da dokaže, da za nastalo škodo ni odgovoren.
Seveda mora najprej priti do škodnega dogodka oziroma oškodovanja (npr. nezgoda), da lahko pričnemo razmišljati o morebitnem postopka uveljavljanja odškodnine. V nadaljevanju so navedeni najpogostejši razlogi nastanka škode, pri kateri lahko zahtevamo morebitno odškodnino.
1. Prometne nesreče:
če ste bili poškodovani v prometni nesreči po lastni ali po tuji krivdi (tudi, če je nesrečo povzročil neznan voznik ali tujec), če ste se poškodovali kot sopotnik, in, če ste bili v prometni nesreči udeleženi kot pešec, kolesar ali motorist.
Ko pride do prometne nezgode je pomembno, da najprej zavarujemo mesto nesreče in pomagamo ranjenim. Čeprav gre za zelo stresen dogodek je nujno izpolniti obrazec Evropsko poročilo, kjer bodo navedene okoliščine, povzročitelj, zavarovalnica in zavarovalna polica. V kolikor se je v nesreči nekdo poškodoval ali pa je nastala večja materialna škoda je potrebno poklicati tudi policijo. Enako storite tudi v primeru, če se s soudeležencem ne morete sporazumeti o krivdi, če vam noče posredovati lastnih podatkov ali pa če se vam zdi, da je pod vplivom alkohola. Vse to je potrebno, da boste prejeli povrnjeno škodo, ki ste jo utrpeli.
Oškodovancu se odškodnina izplača iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti – torej iz zavarovalne police povzročitelja prometne nesreče,ki pokrije škodo za uničene ter poškodovane stvari (materialno škodo) in morebitno škodo zaradi telesnih poškodb ali celo smrti (nematerialno škodo). Pri prometni nesreči s telesnimi poškodbami so do prejema odškodnine upravičeni vsi sopotniki v vozilu. Materialno škodo na vozilu povrne zavarovalnica na podlagi ocene škode, pri uveljavljanju nematerialne škode je dobro uporabiti odvetnika, da ta sestavi in zavarovalnici pošlje pravilno utemeljen in dokazno podprt odškodninski zahtevek, saj so odškodnine pred sodiščem mnogo večje kot pri sami poravnavi z zavarovalnico.
2. Odškodnina za poškodbo:
Če ste se poškodovali in imate sklenjeno nezgodno zavarovanje.
V tem primeru ste ob poškodbi upravičeni do izplačila dnevnega nadomestila oziroma dnevne odškodnine. Tu gre za odškodnino za poškodbo, ki je nastala zaradi nezgode in se po polici nezgodnega zavarovanja izplača za vsak dan nezmožnosti za delo, torej, za čas aktivnega zdravljenja poškodbe (to pomeni, da vsaj dvakrat tedensko obiščemo zdravnika ali izvajamo predpisano obliko rehabilitacije) in vam pripada tudi v primeru, če niste v delovnem razmerju in ste brezposelni.
Dnevna odškodnina se lahko izplača največ za dvesto dni, ne glede na resnost poškodbe in čas zdravljenja, kadar pa gre za težje poškodbe in invalidnost, se glede na sklenjeno zavarovalno polico izplačuje invalidnina. Višina dnevne odškodnine je odvisna od zavarovalne police: večja ko je zavarovalna vsota, večja je dnevna odškodnina.
3. Odškodnina na delovnem mestu –
če ste se poškodovali zaradi odgovornosti delodajalca – poškodba na delovnem mestu, pri opravljanju dela ali med vašim delovnim časom.
Delodajalec je za nezgodo pri delu odgovoren, kadar ima v lasti nevarne stvari (npr. stroji, orodja, kemikalije) ali opravlja nevarne dejavnosti (npr. gradbeništvo, kemične dejavnosti), zaradi katerih obstaja povečana možnost nezgode. Tudi v primeru krivdnega ravnanja s strani delodajalca (npr. nezadostni varnostni ukrepi, dopuščanje nevarnih situacij) je delavec opravičen do odškodnine.
Navadno imajo delodajalci zavarovano splošno civilno odgovornost za primer nesreče na delovnem mestu, zato se zahtevek za odškodnino naslovi neposredno na zavarovalnico, ki na podlagi ocene odškodninske odgovornosti določi znesek odškodnine. V primeru, da delodajalec nima zavarovane splošne civilne odgovornosti, pa se zahtevek naslovi neposredno na delodajalca.
4. Odškodnina zaradi poškodbe na javni površini:
če ste se poškodovali na javni površini (npr. ceste, pločniki, parki), v javni ustanovi (npr. zdravstveni dom, občina, banka), trgovskem centru, restavraciji in drugih javnih objektih (npr. smučišče, kopališće), potem oškodovancu pripada denarna odškodnina v primeru, da skrb za to javno površino ni ustrezna in je zaradi malomarnosti lastnikov ali upravljalcev posledično prišlo do nesreče, kar je seveda treba tudi dokazati. Nesrečo je potrebno takoj prijaviti odgovorni osebi ali policiji in jo dokumentirati – z zapisnikom, s pričami, fotografijami ipd. Oškodovancu tako pripada odškodnina za telesne poškodbe (npr. zaradi slabo spluženih in zaledenelih pločnikov, spolzkih tal, odkritih kanalov), utrpljeni strah in zmanjšanje zmožnosti za življenjske aktivnosti.
Ker je v primeru nesreče na javni površini krivda na strani njenega lastnika ali upravljalca, mora le-ta odškodnino tudi izplačati. Ker pa imajo lastniki in podjetja kot pravne osebe navadno zavarovano civilno odgovornost, se zahteva za odškodnino naslovi na zavarovalnico, ki mora nato odškodnino glede na vrsto nesreče primerno izplačati.
5. Odškodnina zaradi poškodbe na zasebni površini –
če ste se poškodovali na zasebni površini (npr. stanovanje, hiša, hlev), in sicer ne zaradi lastne malomarnosti, neprevidnosti ali nerodnosti, pač pa zaradi nevarnosti lastnine ali malomarnosti lastnikov (npr. ledene sveče, neočiščen sneg, luknje).
Lastniki nepremičnin navadno sklenejo zavarovanje za primere nesreč oziroma škod, ki nastanejo zaradi požara, strele, poplav, eksplozij, vlomov ipd., to zavarovanje pa krije tudi odgovornost za škode, ki jih lastnik povzroči nekomu drugemu. Takrat je zavarovalnica dolžna oškodovancu izplačati denarno odškodnino.
Do odškodnine je torej oškodovanec upravičen tedaj, kadar lastnik ne poskrbi za varnost svojih gostov, ki so se poškodovali zaradi njegove (in ne svoje lastne) malomarnosti ali neprevidnosti. Ko dokažemo upravičenost do odškodnine, se odškodninski zahtevek pošlje na zavarovalnico, ki nato določi znesek. Oškodovanec dobi odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti, odškodnino za strah, za morebitno skaženost in odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
6. Odškodnina zaradi ugriza živali: –
če vas je imetnik živali s svojim ravnanjem ali opustitvijo nadzora povzročil ogrožanje in poškodovanje – tako vas kot vaše lastnine.
Odškodnino lahko uveljavljate, če je prišlo do teptanja, ugrizov in grizenja ter podobnih nevarnih ravnanj domačih živalih, ki so povzročile telesne ali materialne poškodbe (temu se lastnik izogne tako, da ima žival privezano oziroma zaprto za ogrado ipd.).
Poznamo dva postopka za uveljavljanje odškodnine zaradi ugriza živali. Če je prišlo do ugriza v bližini doma in ima lastnik sklenjeno ustrezno zavarovanje, potem odškodnino izplača zavarovalnica, če pa lastnik živali nima sklenjenega ustreznega zavarovanja, pa oškodovanec vlloži tožbo zoper lastnika in tako se breme odškodnine zvrne nanj.
Upamo, da smo z naštetimi in opisanimi situacijami, v katerih nam lahko pripada denarno povračilo za (materialno ali nematerialno) škodo, strokovni pojem »odškodnina« naredili veliko bolj razumljivega in dostopnega – tudi tistim, ki jim je to področje »španska vas«.
N.Š.