Zdravstveni dom Kočevje je danes, na povabilo direktorja Emirja Kuduzovića, obiskalo vodstvo Onkološkega inštituta Ljubljana. Kuduzović je inženir radiologije in pomemben del ljubljanskega Onkološkega inštituta, zato se še bolj zaveda, kako pravočasno odkrivanje raka lahko prispeva k uspešnosti zdravljenja. V Sloveniji imamo razvejano mrežo presejalnih programov DORA, ZORA in SVIT. Danes je bila v ospredju srečanja med vodstvoma Onkološkega inštituta in zavoda predvsem razprava o možnostih mobilne enote presejalnega programa DORA.
Državni presejalni program za raka dojk, imenovan DORA, je organiziran program za zgodnje odkrivanje raka dojk v populaciji. Rak dojk je najpogostejši rak med ženskami, letno pa zboli skoraj 1.600 slovenskih žensk, večinoma po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom starosti v Sloveniji, ki jih vsaki dve leti povabimo na presejalno mamografijo, torej rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da so ženske seznanjene s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar jim omogoča svobodno in prostovoljno odločitev za udeležbo v programu DORA. Udeležba v presejalnem programu ne preprečuje nastanka raka dojk, vendar lahko omogoči zgodnje odkrivanje in s tem uspešnejše zdravljenje.
V Kočevju se je v lanskem letu programa DORA udeležilo okoli 75 % žensk, državno povprečje pa znaša 78 %.
“Vedno poudarjam, da je udeležba dobra, ko je 100 %. Na primer, udeležba v programu SVIT je 65 %, v Osilnici pa le 58 %. Tukaj imamo manevrski prostor, ki ga moramo izboljšati. Kot direktor si prizadevam, da bi ozaveščanje občanov pripeljalo do višjih odstotkov,” je povedal Kuduzović.
“”Za izvajanje na najvišji ravni potrebujemo volumen”
Eden od načinov, kako bi presejalni programi postali še bolj dostopni uporabnikom, so mobilne enote. Vendar žal mobilne enote Dore zaenkrat še ne morejo zagotoviti, so pojasnili pristojni.
“Da bi se organizirala stacionarna enota na določenem območju, je potrebno zadostno število žensk, okoli 13.000. Kočevje z okolico zajema približno 5.000 žensk,” je pojasnila strokovna direktorica OI Irena Oblak. Direktor Onkološkega inštituta Andraž Jakelj, je pojasnil, da dostopnost do zdravstvenih storitev ne pomeni, da ima vsako mesto svojo bolnišnico, temveč da so storitve enako kakovostno izvajane na mestih, kjer se izvajajo. “Za izvajanje na najvišji ravni pa potrebujemo volumen, ki ga v Kočevju zaenkrat ni dovolj veliko, da bi lahko sem pripeljali mobilno enoto Dore.”
Vendar bi Kočevju in okolici lahko ponudili roko z organiziranimi prevozi v Ljubljano. “Poskrbeli bi, da so ženske iz tega območja pregledane isti dan, v nekem strnjenem časovnem okviru,” je dodala strokovna direktorica Irena Oblak.
Kuduzović, ki že več kot 20 let dela na Onkološkem inštitutu, ve, kako pomembno je pravočasno odkrivanje raka. Zato si je kot direktor zadal cilj, da dvakrat letno za javnost organizira strokovna predavanja s področja onkologije, ki jih bodo izvajali strokovnjaki tega področja.
Za konec so zbrani pozvali vse, ki dobijo povabilo na presejalne programe, da se nanje odzovejo.