fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kočevje Novice Zanimivosti & Zabava

Nahrbtnik spominov najstarejše voznice na Kočevskem

»Korona. Jaz se je ne bojim, tudi moja najboljša prijateljica Katarina ne. Če je usojeno, da jo bova »fasali«, ji ne bova ušli. Sicer te pošasti zagotovo ni tam, kamor hodim jaz. Moje poti so na pokopališče, kdaj pa kdaj do trgovine, občasno se zapeljem do mesta in seveda do črpalke,« na 23 let staro, a še vedno poskočno Corso, kot ponosno poudari, pokaže zgovorna, modra in čila Albina Košorok iz Mahovnika.

Stopi bližje avtomobilu, odpre vrata, zasuče volan in se ozre proti Katarini. »Še poldrugo leto ga bom vozila. Potem pa ….«, »Potem ti bodo vozniško podaljšali še za dve leti,« besedo prevzame prijateljica.

Pamet v glavo, na cesti je dovolj prostora za vse

Albina razkrije, da bo novembra dopolnila 97 let in da je še vedno v kar dobri »šoferski« kondiciji, kar so pristojni prepoznali lani, ko so ji nazadnje podaljšali izpit. Je najstarejša voznica na Kočevskem, verjetno tudi v Sloveniji. »Do zaprtja države, marca lani, sem redno obiskovala Zagradec ob Krki in kraje ob zeleni Dolenjski lepotici. Tudi zdaj bi se rada zapeljala do Ljubljane, a me malce mešajo ti predpisi, ki se vsak dan spreminjajo. Jaz vedno pravim, na cesti je za vse dovolj prostora, samo pamet v glavo,« svetuje in poudari, da je boljše zamuditi, kot ne priti do cilja.

Viktor je imel prav: »Izpit boš naredila prvič.«

Štela je 61 pomladi in nekaj mesecev oziroma šest upokojenskih let iz tovarne Tekstilana, ko je naredila vozniški izpit. Prej je imel volan v roki mož, ki je leta 1987 umrl in pustil za tiste čase kar prestižen avtomobil znamke Golf 1.

»Avto že, že, ampak kako bom zmogla narediti izpit, ko o »komandah«, ki jih je ves čas v rokah držal mož, nimam pojma. Nič, grem poskusit, pa kar bo, bo,« je tihoma zaupala domačemu inštruktorju Viktorju Gričarju.

Zelo ga je potrebovala. Viktor ji je po 46-ih urah vožnje spodbudno dejal, da naj bo brez skrbi. »Vse, kar potrebuješ, znaš. Izpit boš naredila v prvo,« se spominja Albina. In ga je. Z izpitom v žepu je prvo pot ubrala proti »Štalc’ parku«, vasi Štalcerji, naslednje jutro pa z vnukoma kar v Ljubljano, nato so se kilometri množili.

Vedno na isti črpalki

Od takrat je zamenjala tri avtomobile. Redno jih je servisirala pri istem avtomehaniku, ima pa lepo navado, da ob prižigu motorja napne ušesa in posluša njegovo pesem in se šele nato loti radijskega gumba. Odkar je voznica, ji gorivo v rezervoar vselej točijo na isti črpalki.

V prtljažniku spominov hrani leto 2007, ko se je v Ljubljano, zaradi bolezni sina, s »petico«, peljala petdesetkrat, seveda ne bo pozabila niti na nekaj žlahtnih, ko so jo na cesti ustavljali možje postave. S pejčkom (Fiat 126) je nekega dne »drvela« med Petrolom in cvetličarno Požar, na robu Kočevja, proti Ribnici.

Oglobili so jo za 500 evrov

»Zverina« je tako močno poskočila, da jo je radarski žarek tam, kjer je omejitev vožnje 50 kilometrov na uro, ujel na 60. Težka noga na plinu jo je stala 250 evrov. Dva meseca prej, aprila 2013, je prav tako prišlo do prekrška, zaradi česar sta jo na domačih tleh obiskala dva policista. Pri podjetju Lik je namreč februarja prišlo do lažjega trka.

»Da sem se malce zapletla in naredila napako pri zavijanju (speljevanju), sem takoj priznala soudeleženi voznici. A glej ga zlomka. S sovoznikom, možem, sta spomladi prišla k meni in dejala, da je on še vedno ves črn od posledic trčenja, čeprav do takrat o tem nista nič govorila. Stara sem, vendar pa zato nisem neumna, sem dejala. Oblast se je nasmejala in oglobila za 500 evrov ter izrekla pet kazenskih točk,« Albina podrobno razloži Katarini, ki jo je smeje potolažila: »Ja, nekaj so že morali pokasirati.«

Delita si težko življenjsko usodo

S Katarino Hrovat prijateljujeta že 65 let. Spoznali sta se v tovarni. Delita enako, trpko življenjsko usodo. Obe sta že dolgo vdovi, pred kratkim sta se za vedno poslovila tudi njuna sinova. »Hudo je, ko starši v krsto polagajo otroka,« skomigneta. A kljub grmadi na delavskih plečih, Katarina je naložila 87 let, in je (aktivna) voznica od leta 1976, si okoli poldneva vzameta do dve uri za obračanje lepše plati življenja. Največkrat pri Albini. Seveda ob srkanju kave.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki