Na svet so bile dane v začetku junija. Predvidevam, da je Peter Jenič nekoč na obrobju osončja kot duh zajahal komet Komi, kot ga imenuje v eni svojih zgodb in se z njim odpravil na dolgo pot proti Soncu. A ga je takoj, ko je prispel do zadnje tirnice prvega kamna od Sonca, zapustil. Vedel je, da se bo Komi razplinil, njega pa je čakalo prijetno delo. Pot domov. Na Zemljo. Kjer bo popisal avanturo po osončju, družini osmih planetov.
Zgodbe iz osončja lahko naročite pri Petru Jeniču, in sicer na številki 031 263 166
Predvsem dedki in babice bodo avtorju pravljic ZGODBE IZ OSONČJA hvaležni. S prebiranjem bodo nekaj več časa preživeli s potomci. Niso jih zaplodili oni, a so njihova kri in morda njim celo bližje kot lastni otroci. Jenič bo namreč s svojimi osmimi pravljicami v starih panjih ponovno prebudi raziskovalno žilico. Zgodbe jih bodo sunile v zaspana rebra do te mere, da se bodo zazrli v čudovito poletno, jesensko, zimsko ali spomladansko pravljico visoko nad nami. Pa se bo prebudila mladostna domišljija in bodo z edinega naseljenega planeta v osončju krenili v skrivnostno vesolje. Z vnuki. Kakšna radost. Ko bodo prebrali osem zgodb o planetih, ki jih je na izviren in duhovit način zbral avtor – in ravno tako opremil slikar in ilustrator Dušan Pezelj -, bodo pripravljeni za branje. Najbrž se ne bodo niti zavedali, da bodo stopili na dolgo pot neutrudljivih radovednih zakajev. In da bodo z odgovori pred mladimi učenjaki včasih v zadregi. Je že res, da so le geniji in malčki neuničljivo radovedni. Zanamci zlasti takrat, ko se dedkom ali babicam zvečer pri prebiranju že malce drema, mladež pa se je šele dodobra razčula.
Jeničeva drobna knjižica je drobna le na videz. Gre za knjigo, ki osončje obravnava kot pravljico. Pove zgodovino in zgradbo vesolja, vsebuje veliko nam, odraslim, pozabljenih podatkov. Ali se, bralec teh vrstic, še spomniš, da je Jupiter star štiri milijarde let, da okoli njegovega površja pihajo vetrovi s hitrostjo do 1800 kilometrov na uro, da so jezera, reke in morja nastale iz Perzejevega znoja? Zgodbe povejo, kako so se na zemlji zaredila dvonožna bitja, ki bi se jih Zemlja lahko rešila s kugo, a ima ljudi rada. Skrbi jih za amazonske gozdove, govorijo o slasteh prvega ukradenega poljuba, o spoštovanju drugačnosti, opozori na modrost slovenskih pregovorov, poslušalca ali bralca pouči, da je treba o vsem dvomiti, da dogmam ne smejo slepo verjeti, ‘… a kaj vse so ljudje že verjeli! Da lahko ženske z metlami letajo po zraku, da je Zemlja kot kovanec, s katerega lahko padeš zmaju v gobec, da Sonce pleše okoli Zemlje… Res, ljudje so si včasih mislili vse mogoče neumnosti’. Knjiga, ki je več kot samo knjiga preprostih pravljic odetih v nežna krila ilustratorjeve barve.
Danes zvečer se bom zazrl v mežikajoči čudež nad nami. V kraljestvo zvezd. In pomežiknil tja gor milijardi zvezd. V Velikem vozu, ki od nekdaj buri našo domišljijo, bom morda videl posebno skrinjo. Bogato zakladnico prelepih slovenskih pravljic. Vanjo je svoj prvenec varnoshranil tudi Peter Jenič.
Janez Pezelj