Epidemija je močno spremenila dinamiko naših življenj in delovanje institucij. Domovi za starejše so se v špici epidemije soočali s številnimi izzivi, predvsem kadrovskimi. V Domu za ostarele Ribnica je nastanjenih približno 154 stanovalcev, za njih trenutno skrbni 75 zaposlenih. V prvem valu so zabeležili 83 okužb. Lansko jesen, ko je virus ponovno vdrl v dom, so bili okuženi trije. A kljub težkemu času so zaposleni v domu skrbeli, da so stvari tekle.
»Spomnimo se samega začetka epidemije korona virusa. Ko smo v strahu gledali in brali novice, kako se ostali domovi po Sloveniji borijo z okužbami med stanovalci. Vsak dan smo se bali, da bomo tudi mi postavljeni pred izziv, s katerim so se soočali tudi ostali,« se začetkov epidemije spominjajo v Domu starejših občanov Ribnica.
Do decembra 2020, torej več kot pol leta so okužbe uspeli zadržati pred vrati. Naposled so se tudi v Ribnici, kot eni zadnjih, srečali z okužbami v domu. Prve okužbe so v dom »vdrle« le nekaj dni pred prihodom cepiva.
»Delo v času trajanja okužb v našem domu je bilo zelo naporno; zbolevali so stanovalci kot tudi zaposleni, temu je sledilo pomanjkanje kadra. Okužbe so se na žalost pojavile ravno v času božično-novoletnih praznikov, ko je bila večina ljudi doma, mi pa smo se v belih uniformah oz. drugače rečeno “skafandrih” borili z virusom,« kljub temu so se na vse moči trudili, da morala delavcem in stanovalcem ni padla.
Preživeli vojne, a svobodo jim je vzel virus
Stanovalci v domovih so seveda v življenju doživeli marsikaj, nekateri so preživeli vojno, prehajali različne družbene sisteme, živeli zgodovino o kateri mlajši le beremo. A virus je prestavljal svojevrsten pojav. » Najtežje je bilo stanovalcem dopovedati, da svojih svojcev kar naenkrat ne bo več na obisk, da jih ne bodo mogli videti, niti objeti…« V prvem valu je stanovalcem za stik s svojci služila tehnologija. Na eni strani se je znašel osamljen stanovalec, na drugi strani videoklica prestrašeni svojci, ki jih je zanimalo kaj se v domu dogaja, kako so njihovi svojci, ali so zdravi?
»Vsi pa smo zelo pogrešali naše sorodnike, njihove objeme, dotike in poljube,… v določenih trenutkih nam je bilo seveda zelo hudo, ampak smo danes ponosni, da smo zmogli in šli iz dane situacije močnejši. »Kar se mora, se pač mora, »pravijo stanovalci ribniškega doma.
Večina stanovalcev je ukrepe sprejela z odobravanjem, saj je bila to edina pot.
»To je bilo v danem trenutno nekaj nujnega, ker tudi če bi bili doma, bi se določenih ukrepov morali držati, omejiti stike, druženja… Edino, kar smo najbolj pogrešali so bili daljši sprehodi v naravo, v trgovino, »povedo. Zaposleni so jim omogočili sprehode v okolici doma, iz trgovin so jim prinašali stvari, da vsaj iz tega vidika niso čutili nekega pomanjkanja.
Stanovalci pravijo, da so takrat spremljali medije in sprejeli ukrepe, pa čeprav so bili še tako čudni. Tako je pač moralo biti, povedo. Izobešeni plakati so jih opozarjali na dosledno umivanje rok, nošenje mask in varnostno razdaljo.
Zaposleni v domovih si bi za delo v času epidemije, zaslužili medaljo
Delo v času te zdravstvene krize je bilo stresno, stres pa se je prenesel tudi domov. Ob najmanjših znakih okužbe so bili v skrbeh ali so okužbo prinesli na delo in tudi ali so jo prinesli domov svojim bližnjim.
»Dinamika dela, se je v domu na račun epidemije močno spremenila. Če je bilo delo razdeljeno prej po posameznih službah, lahko s ponosom rečemo da smo v času največje krize stopili skupaj in si delo porazdelili neglede na primarno vlogo v domu,« cilj je bil, stanovalcem omogočiti kar seda ugodno bivanje v domu, pravijo v domu. Ves čas epidemije se v domu trudijo ohraniti kar se da »normalno« življenje. V domu po oddelkih tedensko potekajo pogovorne skupine, kjer se zaposleni in stanovalci pogovarjajo o različnih življenjskih, a pozitivnih tematika.
Smeh in veselje nista pojenjala
Ribničani smo poleti lahko poslušali, kako veselo je bilo v domu. Glasen smeh in direndaj sta opozarjala, da se v domu nekaj dogaja. Nemoteno so potekale športne igre. Lani so bile še toliko bolj zanimive, saj so potekale v duhu letnih olimpijskih igrah v Tokio. Tudi ljubitelji kulinarike so prišli na svoj račun, zaposleni so stanovalcem pripravili sladoledni in tudi kostanjev piknik. » Na sladolednem pikniku smo se razvajali z slaščičarskimi dobrotami, katere sta pripravila »cuker peka« Simon in Uroš, domska kuhinja pa je poskrbela za slastni sladoled z dodatki.« V kostanju so so stanovalci uživali ob melodijah harmonike. Na ta vesel dogodek sta bila namreč povabljena tudi dva harmonikaša iz društva harmonikašev Urška.
m.l.