Slovenijo tujci najpogosteje opišejo kot deželo, v kateri si lahko v istem dnevu na morju, v gorah, na kmetiji in v nakupovalnem centru. Slovenija je zeleno srce sredi Evrope, kjer res vsak lahko najde nekaj zase. Tako majhna, a tako raznolika. Ne glede na to, ali imate radi začrtane poti, ali pa raje »skrenete« izven tirnic, povsod naletite na presenetljive lepote in butična doživetja. In včasih – ali bolje rečeno, pogosto – se tega mi, njeni prebivalci, ne zavedamo.
Turizem je pojem, ki opisuje potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti. Statistični podatki kažejo, da je Slovenijo največ tujih gostov obiskalo v letu 2019, in sicer kar 4.701.878. Domačih gostov je bilo največ v »koronskih časih«, leta 2020 in 2021, lani recimo kar 2.170.998. Razlog za to verjetno tiči prav v zaprtju meja ter turističnih bonov.
Največ prenočitev v Sloveniji beležijo občine Piran, Ljubljana, Kranjska Gora, Bohinj, Bled.
Največ obiskovalcev iz tujine prihaja iz Nemčije, Avstrije, Italije, Češke in Nizozemske.
Ribnica, »dežela suhe robe«, kot ji radi reče(m)o je – kljub temu, da je res večinoma poznana po izdelkih iz lesa, nudi še marsikaj zanimivega, kot pa pester nabor le-teh. Dejstvo je, da se največ gostov zbere (sicer zadnji dve leti neizvedenega) prvo nedeljo v septembru, na dobro znanem Ribniškem sejmu, vseeno pa se v zadnjih letih turisti – tako domači, kot tuji – vedno več oglasijo tudi na bolj »vsakdanje« priložnosti. In vedno bolj obširna ponudba, prenove, izboljšave ter modernizacija mesta je definitivno dobra miselnost za vnaprej.
Od razstav in Muzejske trgovine do rokodelskih doživetij in kolesarjenja
Kakšna je turistična ponudba v Ribnici, kaj se priporoča gostom (tako slovenskim kot drugim), da si v Ribnici pogledajo oziroma kaj naj obiščejo pa Petra Lovšin, turistična informatorka RC Ribnica: »Največ obiskovalcev si ogleda Rokodelski center Ribnica, ki nudi ogled prenovljene razstave Suhorobarstvo & lončarstvo, Muzejska trgovina je kot zbirka unikatnih lončenih in suhorobarskih izdelkov, v rokodelski delavnici pa svoje znanje prenašajo naprej mojstri pletarji ali lončarji skozi pletarske ali lončarske delavnice.
Le nekaj korakov proč stoji ribniški grad, ki je center kulturnega dogajanja. Park kulturnikov, forma viva, muzejske razstave, Grajska kavarna ter Info točka, ki privabljajo veliko domačih kot tujih obiskovalcev,« pove Petra. A to še ni vse.
Farna cerkev v središču starega mestnega jedra nase opozarja z znanimi Plečnikovimi zvoniki, obiskovalci so navdušeni tudi nad Škrabčevo domačijo v Hrovači in Družinskim čebelarstvom Kojek. Ribnica ima tudi kar nekaj čudovitih pohodnih točk, kot so Sv. Ana in Grmada na Mali gori, pa Ortneški grad – Slemena, izvir reke Ribnice, Bele stene na Veliki gori in še mnoge druge.
»Mala in Velika gora imate veliko prepredenih poti, ki so idealne za kolesarjenje predvsem v poletnem času,« še opomni Lovšinova in pove, da sta vendarle najbolj priljubljeni točki Rokodelski center Ribnica in grad Ribnica, ki imata poleg vsebin tudi dobro lokacijo v središču mesta. Med pohodniki pa je najbolj priljubljena pohodniška točka sv. Ana, do katere vodi naravoslovna učna pot.«
Ribnica je torej več kot vredna raziskovanja vseh – tudi lokalnih prebivalcev, ki vse premalokrat cenimo tisto, kar je »naše«.
N.Š.