Danes je čuden dan, v bistvu je čuden teden, čudni so meseci in zdaj je čudno že tudi dobro leto. A danes je tudi dan, ki bi lahko bil malo manj čuden, če bi le imeli malo več strpnosti. Čestitke, soljudje, ob današnjem dnevu strpnosti.
Ker smo pozabili kaj to je, vam postrežemo z definicijo. ” Strpnost je aktiven, dinamičen dvosmeren odnos, v katerem uresničujemo svoje človekove pravice in temeljne svoboščine, hkrati pa priznavamo in spoštujemo človekove pravice drugih ljudi. Strpnost ne pomeni, da so pravice drugih nad našimi pravicami, in prav tako ne pomeni, da lahko teptamo pravice drugih na račun naših.“
V Deklaraciji o načelih strpnosti je zapisano, da gre za AKTIVEN odnos. No, v teoriji že…
Razumete mamo, ki jo skrbi, kako bo njen otrok ves čas pouka nosil masko?
Razumete očeta, ki se boji, da bi mu virus zadal še zadnji udarec?
Znašli smo se v času, ko najlažje razumemo le sebe in podobno misleče, a vendar živimo v družbi in MORAMO delovati v skupno dobro. Kaj pa je skupno dobro? Ne glede na razlike v našem razmišljanju, je skupno dobro vsem – ŽIVLJENJE.
A vrnimo se k strpnosti, temelj za uresničevanje koncepta strpnosti je razumevanje svobode in tudi ODGOVORNOSTI. Ja, tudi odgovornosti imamo.
Dejstvo je, da je spoštovanje ukrepov, ki so podani s strani stroke – želeli ali ne- nujno in je naša odgovornost. Res je, da je dvom gonilo razvoja, a kako zelo nevarno je, ko ta dvom začne polniti bolnišnice in ogrožati življenja.
In imejte v mislih, da je naša odgovornost že pravica nekoga drugega. In seveda obratno.