fbpx
E-UTRIP
Aktualno Dom Kočevje Novice Občina

Reševanje romske problematike v Kočevju na račun občanov

Cene stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji so se v zadnjih štirih mesecih 2018 v primerjavi z istim časovnim obdobjem leta 2017 povišale za kar 4,3 odstotka. V medletni primerjavi evropskih držav je bila rast največja prav v Sloveniji, podatki Eurostata namreč pravijo, da so se cene dvignile za kar 15,1-odstotka. Strinja pa se tudi vsak, ki se zadnje čase ubada z nakupom ali najemom stanovanja.

Sicer vse lepo in prav, da se pomaga tistim najbolj ogroženim, družinam brez »dostojnega« prihodka, a kaj, ko bi pomoč potrebovali tudi vsi tisti, ki niso ravno na robu preživetja, niso pa tudi bogataši. Kajti očitno imajo le slednji možnost, da si »privoščijo« svoje stanovanje ali hišo z dostojno kvadraturo. A pustimo sedaj stanovanjsko problematiko kot tako ob strani in poglejmo, kako se z življenjem, ki prinaša takšne in drugačne stroške ter potrebe, spopada manjšinska populacija Kočevsko-Ribniškega področja, in sicer Romi. Roko na srce, velika večina se preživlja s socialno pomočjo in otroškimi dodatki, živijo pa v razmerah, ki sploh niso niti prijetne niti varne za bivanje (torej nič drugače, kot marsikateri ne-romski občan). Na Občini Kočevje smo povprašali, kako se ta spopada z romsko problematiko in izvedeli, da le-to rešujejo izključno z občinskim denarjem, se pravi našim, številke pa niti najmanj niso nizke.

Občina Kočevje v zadnjih desetih letih namenila dobrih 257.000 evrov občinskega denarja za reševanje romske problematike

Morda je presenetljivo dejstvo, da Občina ne dobi nikakršnih posebnih sredstev od države ali Evropske unije za reševanje tega področja, tudi posebnih razpisov za ta namen ni. O znesku, ki ga Občina porabi za namene, kot so ureditev in reševanje trajnih bivanjskih razmer romskih družin, izvajanje tekočih in vzdrževalnih del v romskih naseljih in vzdrževanje infrastrukture, odloča občinski svet. V zadnjih desetih letih je tako za odpravljanje naštetih težav romske populacije Občina Kočevje namenila več kot 108.000 evrov, od katerih jih je bilo 81.000 namenjenih dodelitvi nepovratnih enkratnih sredstev za sofinanciranje nakupa nepremičnine. Kot že omenjeno, je Občina po računovodski evidenci iz postavke romska problematika v zadnjih desetih letih namenila 257.420 evrov, se pa tega področja dotikajo tudi drugi stroški, predvsem pomoč socialno ogroženim (kamor sodi subvencioniranje najemnin, plačilo obveznega zavarovanja, pomoč pri plačilu položnic, subvencionirane šole v naravi in podobno), evidenc pa se ne vodi ločeno glede na romsko ali »ne-romsko« skupnost.

Občina Kočevje torej v proračunu zagotavlja namenska sredstva, na podlagi katerih so pripravljeni javni razpisi za trajno reševanje bivanjskih razmer Romov iz Kočevja. S tem Občina (so)financira nakup nepremičnine stanovanja ali stanovanjskega objekta, izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo stanovanjskega objekta, plačilo komunale, nakup parcele za gradnjo ipd., in sicer v znesku največ (in največkrat) 15.000 evrov. Torej, v kolikor Romi želijo kupiti nepremičnino, lahko Občino Kočevje zaprosijo za do 15.000 evrov pomoči, ki jih nikoli ne rabijo vrniti. Tako jim Občina pomaga pri nakupu nepremičnine.

V zadnjih desetih letih je bilo tovrstnih razpisov oziroma odobrenih (so)financiranj sedem, pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da – čeprav Občina prispeva prej naveden znesek – lastništvo nepremičnine ni deljeno, torej Občina kljub temu, da je prispevala precejšnji delež za nakup nepremičnine, nima nikakršnega lastniškega deleža. Gre namreč za enkratno (nepovratno) pomoč pri trajnem reševanju bivanjskih razmer.

Občina Ribnica za razliko od Občine Kočevje občanom ne subvencionira nakupa nepremičnin, subvencionira pa najemnino na podlagi odločbe Centra za socialno delo.

Gradnja »na črno« za Rome ni kazniva, ker »Romi tam živijo«

Vemo, da so romska naselja po večini zgrajena brez ustrezne dokumentacije, mimo vseh zakonov, po domače »na črno«, pa vendar jim Občina namenja denar za vzdrževanje, celo gradnjo romskih naselij in infrastruktur. Na Občini priznavajo, da nekatera naselja res niso legalizirana, da pa ne gre ignorirati dejstva, da Romi tam živijo. »Občina s takšnim ravnanjem odobrava nelegalna naselja in črno gradnjo. Sčasoma jim bo dolžna na svoj strošek urediti tudi priklop za vodo, saj v vseh teh letih ni naredila nič, da bi preprečila tovrstna nelegalna ravnanja. O tem bo kmalu odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj sta dve romski družini vložili tožbo,« so nam sporočili iz pravne službe podjetja PORAVNAVA d.o.o. Ampak, na marsikaterem zemljišču ali v marsikaterem stanovanju, hiši, živi družina, po možnosti z le »malenkostnimi« birokratskimi nepravilnostmi, pa se jih kaznuje na vse možne načine. Sicer občinam urejanje prostorske problematike romskih naselij in bivanjskih razmer nalaga Zakon o romski skupnosti, na Občini Kočevje pa pravijo, da denarja ne namenjajo za vzdrževanje naselij, pač pa za pomoč pri popravilih na enostavnih objektih, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno ter v izjemno omejenem delu za vzdrževanje minimalnih higienskih razmer, ki bi sicer predstavljala neposredno grožnjo tudi drugim prebivalcem in ne samo Romom.

Kdo bi bil proti: Občina kupi stanovanjsko hišo, veliko 164 kvadratnih metrov na zemljišču, velikem 740 kvadratnih metrov, zanjo odšteje 80.000 evrov, najemnino pa – po odločbi Centra za socialno delo – iz prvotnih 306 evrov zniža za 80 odstotkov, torej, na dobrih 60 evrov mesečno.

Sliši se prelepo, da bi bilo res, a je. Takšno srečo in dobroto Občine Kočevje je namreč dobila ena izmed kočevskih romskih družin proti koncu lanskega leta, ki se je prijavila na objavljeni javni razpis.

Kot pravijo na Občini, je bila stanovanjska stavba odkupljena za reševanje bivanjske situacije materialno in socialno ogroženih družin oziroma za reševanje bivanjskih razmer romskih družin. Na prvi razpis se je prijavila »ne-romska« družina s sicer že dodeljenim občinskim stanovanjem, na drugi razpis pa romska družina, kateri je Občina torej 164 kvadratnih metrov veliko hišo za dobrih 60 evrov mesečno oddala v najem za eno leto.

Ko smo na Občini povprašali, koliko odločb o subvencionirani najemnini so izdali Romom oziroma romskim družinam, so odgovorili, da Občina Kočevje subvencionira najemnino socialno ogroženim oziroma ranljivim skupinam in nima ločene evidence posebej za Rome. Višina subvencije je odvisna od prihodkov zaprositelja in znaša največ 80 %, določi pa jo Center za socialno delo Kočevje. Na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica je bilo tako v lanskem letu podanih 327 vlog za subvencijo najemnine, in sicer 174 za tržna stanovanja, 145 za neprofitna stanovanja in 8 za namenska stanovanja. Trenutno je o subvencionirane najemnine upravičenih 173 Kočevcev, vprašanje, koliko od tega je romskih družin, pa ostaja odprto.

Kje je (bila) dobrota občine do »ne-romov«?

Vse lepo in prav, da se Občina ukvarja in namenja nekaj sredstev tudi tej problematiki, a kje je meja in, še pomembneje, kje je tolikšna mera razumevanja in spoštovanja oziroma upoštevanja problemov ostalih prebivalcev? Poznamo namreč primer, ko se je gospa Persa Obranovič leta 2015 ravno zaradi nevzdržnih razmer s sosedi Romi morala izseliti iz Kočevja. Romski sosedi so se namreč nad njo fizično znesli in ji pri tem zlomili roko, zaradi posledic nasilja je morala biti za tri dni celo hospitalizirana, iz bolnice pa si nazaj v Kočevje niti ni več upala vrniti, zato je ostala v Ljubljani. Svoje, 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje je bila primorana zamenjati za majhno, 30 kvadratnih metrov »veliko« stanovanje v Ljubljani. Ko je zaprosila za pomoč, je naletela na zaprta vrata vseh pristojnih. Obrnila se je tako na župana kot tudi na tedanjega podžupana Predraga Bakoviča, ki je bil zadolžen za področje romske problematike, na komandirja Policijske postaje Kočevje, na celotni tedanji občinski svet in tudi na Center za socialno delo Kočevje. Nihče od naštetih ji ni pomagal priti do drugega, življenjsko varnega stanovanja in ni ji preostalo drugega, kot da svoje mesto zapusti. Podala je tudi prijavo zoper kočevske policiste, ki so obravnavali postopek, saj so bili slednji neposredno prisotni med dogodkom, ko so gospe Obranovič romski sosedje grozili, češ, »da jo bodo ubili«, glede tega pa niso storili nič. Žal je gospa zamudila 45-dnevni rok, zato tudi ta prijava ni bila uspešna.

Obranovičeva mora še vedno plačevati vse stroške, ki jih prinese lastninjenje stanovanja (komunalne storitve, vodovod…), oddati pa ga seveda ne more nikomur. Stanovanje je tako prazno in propada, zato od Občine skorajda »zahtevamo«, da tudi to problematiko rešuje v okviru romske problematike, saj ne gre za prav nič drugega kot točno to. Naš predlog smo že posredovali županu in občinskemu svetu, o njihovem odgovoru pa vas bomo obvestili, saj verjetno vse občane zanima, koga bodo zaščitili v tem primeru.

Odgovor tedanjega podžupana Občine Kočevje, Predraga Bakoviča, na prošnjo gospe Obranovič za zamenjavo stanovanja.

Podariti želimo še, da ne gre za nestrpni članek pač pa zgolj za predstavljanje dejstev in problemov, s katerimi živimo. Postavljanje Občine na stran Romov v tolikšni meri je nedopustno oziroma nepravično do ostalih prebivalcev. Že prav, da obstajajo določeni ukrepi in dejanja tudi za to manjšino prebivalstva, pa vendar, roko na srce, vedno »ta kratko« potegnemo ostali. Nič koliko je ljudi, ki nimajo za kruh, pa s strani Občine (in države) niso še posebej »kategorizirani«. So pač materialno oziroma socialno ogrožene družine. Tudi Romi so, pa vendar so si prislužili še dodatno vrednotenje in s tem še dodatne usluge.

Živite vi, vaš sosed, prijatelj ali znanec v izredno slabih razmerah? Sporočite nam na 070 899 998 ali na info@studioutrip.si in poskusili bomo pomagati.

N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki