Že tretje leto zapored so v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 s partnerji na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost pripravili Poročila o napredku Slovenije pri zmanjševanju toplogrednih plinov (TGP) – Podnebno ogledalo 2020. Namen ogledala je spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji. Ti podatki nam pomagajo, da vemo, kateri ukrepi so učinkoviti in katere ukrepe moramo še okrepiti. Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Letos je je k rasti TGP največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2018 povečale, in sicer za 32 %, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno manjšale za 9,9 % oz. 10 % v primerjavi z letom prej.
Slovenija bo dosegla cilje na področju emisij neETS
Poročila »Podnebno ogledalo 2020« kažejo na to, da bo Slovenija cilje na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) v letu 2020 dosegla. Za obvladovanje vplivov na podnebje in prehod v podnebno nevtralnost bo treba okrepiti izvajanje ukrepov v državi, pri tem bodo morali poleg ministrstev sodelovati tudi občine, podjetja, organizacije in prebivalci. Zagotoviti bo treba tudi stalnost izvajanja ukrepov, kot so trajnostna mobilnost, energetske prenove stavb, obnovljivi viri energije. To prispeva tudi k bolj samostojni, prožni, odporni zeleni in zdravi družbi ter ustvarja nova delovna mesta. Poročila so dostopna na spletni strani.
Mag. Stane Merše, Institut »Jožef Stefan«, vodja Centra za energetsko učinkovitost: »Za poznavanje izvajanja obstoječih ukrepov je pomembno, da spremljamo njihove učinke – to nam omogoča Podnebno ogledalo. Iz tega lahko sklepamo tudi, na kaj moramo biti pozorni v prihodnje. Glede izvajanja ukrepov bo kritično obdobje do leta 2030. Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive. Temelj bodo še naprej že uspešni uveljavljeni ukrepi: spodbujanje energetske prenove stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost. Treba je čim prej začeti z izvajanjem ukrepov iz Celovitega nacionalnega podnebno energetskega načrta (NEPN), zlasti je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet.«
Mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor: »Lahko bi rekli, da smo zadovoljni z napredkom, ki ga vidimo v ogledalu. Podnebno ogledalo 2020 dobro kaže, da smo na poti k doseganju cilja zmanjšanja emisij, a kaže tudi na to, kje so potrebne okrepitve ukrepov. Sedanji trenutek je odločilen za okrepitev aktivnosti, ki jih izvaja država. Dejstvo je, da bomo vse več podpore morali namenjati tudi z nacionalnega nivoja ukrepom, ki jih načrtujejo in izvajajo občine (prenove stavb, trajnostne mobilnosti, ravnanju z odpadki, izkoriščanja obnovljivih virov energije, ozaveščanja in drugih). S tem bomo dosegali ne samo okoljske učinke, ampak tudi družbene – z bolj skladnim regionalnim razvojem.«
Mag. Gregor Pretnar, PNZ: »Glede na prevladujoč delež, bo ključen promet. Vprašanje zmanjševanja emisij iz prometa bo treba nasloviti drugače kot do sedaj. Sedanja prometna strategija je emisije obravnavala na osnovi ukrepov, ki so bili potrebni za doseganje ciljev, na primer mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Po novem bo morala določiti ukrepe, ki bodo vodili k zastavljenim ciljem na področju emisij in hkrati k prometnim ciljem. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi finančno, okoljsko in družbeno precej zahtevnejši kot sedanji. Za njih bo treba poiskati širše soglasje.«
Za blaženje podnebnih sprememb ima Slovenija obvezujoč cilj za leto 2020, da se emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, v obdobju 2005−2020 ne povečajo za več kot 4 %, kar bo po podatkih za leto 2018 predvidoma doseženo. Emisije TGP iz virov v okviru tega cilja so bile v letu 2018 za 10,6 % nižje od cilja za leto 2020. A so se v obdobju 2005−2018 emisije zmanjšale samo za 5,9 %, v zadnjem opazovanem letu pa so se celo povečale, in sicer za 2 %. Največji delež v teh emisijah (tistih, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje) ima promet 53 %, ki je k rasti prispeval največ, sledi kmetijstvo s 15 %, široka raba z 12 % in industrija z 11 %.