Lučaj od župnijske cerkve svete Marije Magdalene v Sodražici, ob reki Bistrici, se za žično ograjo vrsto let mirno pasejo igrivi konji Miša, Gal in Timeless, te dni se jim je začasno pridružila še kobila Way. Okoli, večinoma pa ob neposredni bližini na pašniku, jim s šviganjem sem in tja ves čas družbo delata hišna ljubljenčka (ali kar varuha imetja in prostora), Marley in Jona. Ne le občasno ušesom prijazno rezgetanje konjev in milostno zavijanje psov, te dni predvsem odmeva čebljanje šolskih otrok, ki tod preživljajo enotedenske počitnice. Drugačni poletni tabor s konji že peto leto zapored organizira Ajda Čampa, vodja zavoda Na Drugačni poti, ki se ukvarja s terapijo s pomočjo konjev in izkustvenim jahanjem.
»Počasi se umikamo od zemlje, njenih darov in stika z njo. Otrokom želimo omogočiti pristen stik z naravo in živalmi,« je bila Ajdina iztočnica, preden se je lotila projekta.
Letošnji že drugi tabor (prvi je bil z dvanajstimi udeleženci prejšnji mesec) oziroma počitnice brez telefonov, računalnikov in televizije, je šolarje Nejo, Zalo, Pio, Polono, Kristino, Niko, Davida, Evo, Zino in Emo zaposloval zgolj z doživetji na kmetiji, stiki s konji in preizkusi v ustvarjalnih delavnicah. »Tako velika skupina počitnikarjev je, kot bi se temu reklo, najbolj »obvladljiva« in koristna prostoru in pripravljenim aktivnostim,« je dejala Ajda, ki sicer končuje magisterij psihosocialnega svetovanja.
Primerno temu je bil skrojen tudi urnik z natančnimi dogajanjem v vsakem dnevu. Poleg tega je seveda izredno pomembna tudi zanesljiva ekipa, katero poleg Ajde sestavljata še animatorki Pia in Julija ter Ajdina starša, mama Vida in oče Janez, ki so skrbeli za vodenje, varnost in dobro počutje otrok.
Ob osmi uri so se zbrali v jutranjem krogu, se pogovorili o poteku tekočega dneva in se dokončno prebudili s telovadbo. Otroci so pridobili izkustvo skrbi za živali, saj so vsako jutro očistili hlev in nahranili konje, vmes pa so se skozi zabavne, psihosocialne igre, počasi znebili strahu do konj in njihove bližine. To je bil korak, da so uro kasneje lahkih nog poskočili v sedlo konja in se prepustili sproščenemu jahanju in učenju osnovnih jahalnih veščin. Kasneje se je druščina posedla za obložene mize s hrano, ki jo je po okusu lačnih želodčkov pripravila mama Vida. Ko so se trebuščki napolnili, je sledilo povabilo za ustvarjalni dan v različnih delavnicah. Tako so s prsti gnetli glino, v mozaik zlagali kamenčke, slikali s čopičem. En dan so se odpravili na pohod okoli Sodražice, si privoščili piknik v naravi in se zabaval ob tekmovanju v kmečkih igrah.
Letos so imeli ob pokroviteljstvu občine Sodražica domači otroci možnost subvencionirane kotizacije, obiskal jih je tudi sodraški župan Blaž Milavec s sodelavkami in se prepustil njihovim dogodivščinam. »Letos je bilo več otrok in zanimanja iz domačih krajev kot ponavadi, na kar sem ponosna. Tudi v prihodnje si želimo podobnih sodelovanj,« se je Ajda zahvalila županu.
Med pripravo na zadnji dan, seveda pri opravilih v hlevu in med konji na pašniku, so vtise o počitniških dnevih takole strnile Neja, Eva in Ema: Neji je veliko pomenilo utrjevanje prijateljstva, Eva je pohvalila kuharico, druženje in nova poznanstva, Ema pa je v imenu vseh pričarala noč, ki so jo preživeli na seniku v Jelovcu. »Malo je bilo trdo pod hrbtom, ampak smo se zbudili spočiti,« se je zasmejala.
Ob koncu smo jih povprašali tudi, ali so v tem času pogrešali svoje najbližje, starše. Odgovor je bil velik in odločen NE.
Otroci vsako leto s tabora odhajajo z novimi izkušnjami, znanjem ter – najpomembneje – z doživetji. In obljubo, da se znova vrnejo.
(mgć)