Najprej pogovor z zaposlenimi, nato kadrovske okrepitve.
V sredini novembra smo v uredništvo dobili sporočilo Polone Vidič Hudobivnik, v katerem nam je sporočila, da je odstopila kot direktorica. »Moja osebna situacija zahteva, da stopim dva koraka nazaj in usmerim fokus tja, kjer je zdaj res najbolj potreben, k mojemu sinu in družini,« je takrat zapisala. Postopki za izbor novega direktorja so stekli takoj in po dobrem mesecu, 21. decembra, je direktorski stolček prevzel (sedaj že nekdanji) podžupan občine Kočevje, Gregor Košir.
Z njim smo se pogovarjali o največjih problemih in težavah, ki pestijo kočevski – pa tudi še kakšen – zdravstveni dom, o korakih, potezah in načrtih, ki se jih bo kot novi direktor najprej lotil.
Kaj je po vašem mnenju glavni problem, “rak rana” kočevskega zdravstva?
Bojim se, da se nekoliko prepočasi prilagajamo na hitre spremembe, ki se dogajajo v slovenskem zdravstvu. Poleg kroničnega pomanjkanja zdravstvenega kadra, ki je rezultat tudi slabega načrtovanja države v preteklosti, je tu še plačni sistem, ki ne omogoča stimulacije zdravnikov, medtem ko je v zasebnem sektorju to povsem prepuščeno trgu. Predvsem imam tu v mislih mlade zdravnike, ki so na začetku svoje profesionalne poti in jih zaradi te nefleksibilnosti državnega sistema izgubljamo v tekmi z zasebnimi zdravstvenimi ustanovami ali pa celo odhajajo v tujino. In drugo, kar se mi zdi zelo pomembno, moramo se obrniti nazaj k uporabniku, torej pacientu, ki potrebuje naše storitve. Danes so pričakovanja glede oskrbe drugačna kot 20, 30 let nazaj, obravnav je več, so tudi bolj pogoste, tudi prebivalstvo se stara in potrebuje več pozornosti na področju zdravja. Zdravstveni dom Kočevje je še posebej skozi epidemijo pokazal, da je lahko zelo uspešen, da ima prizadeven kader na vseh ravneh in da so sposobni biti najboljši v državi. Naša naloga je, da odpravimo tistih nekaj zelo evidentnih težav, ki najbolj motijo paciente in organizacijo poskušamo urediti na način, da bodo storitve še bolj dostopne hkrati pa bodo zdravniki imeli čas v miru se posvetiti pacientu ter se čim manj ukvarjati z administrativnimi zadevami. Zato tudi prvič v zgodovini delitev vodstvenih funkcij na managersko in strokovno, kot vedno bolj postaja praksa tudi drugod po razvitem svetu.
Katera stvar je prva na seznamu, ki se jo boste lotili kot direktor ZD Kočevje?
Kot predstavljeno tudi v osnutku razvojnega programa bomo najprej naredili finančno analizo stanja in se temeljito pogovorili z zaposlenimi na katerih točkah lahko pomagamo pri organizaciji dela na način, da bodo obravnave tekle še bolj tekoče. Najmanj kar si želimo je izgoreli kader in temu bomo posvetili največ pozornosti. Druga faza je kadrovska okrepitev na mestih, ki jih moramo nujno zapolniti, tudi v luči upokojevanja v naslednjih letih in tretja izvedba obsežnega naložbenega cikla v okviru stavbe nekdanjih blagovnih rezerv, ki bo zagotovil dodatne storitve in prostore in boljše pogoje dela za vse v ZD Kočevje. Načrtujem tudi zelo proaktivno komunikacijo z javnostmi, delovati moramo čim bolj transparentno, redno obveščati o spremembah. Ravnokar je bila vzpostavljena tudi nova spletna stran, ljudje morajo dobiti čim več informacij na spletu, tako bodo telefonske linije na voljo tistim, ki si z internetom niso domači. Hvaležen bom tudi za vse povratne informacije občanov vseh treh občin, tudi Kostela in Osilnice, brez njih ne bo šlo.
Že imate kakšen načrt za najbolj perečo problematiko tukajšnjih prebivalcev – problem pediatra?
Lahko samo rečem, da se s tem problemom tudi kot občina intenzivno ukvarjamo vse od odhoda dr. Jusić. Po nekaterih strokovnih ocenah v Sloveniji manjka vsaj sto pediatrov, obstoječi pa so izredno obremenjeni. Naša vrata so vedno odprta, kdorkoli bi se odločil, da stalno deluje v Kočevju mu bomo nudili kar najboljše pogoje. Res pa je, da pri tem tekmujemo z več deset drugimi zdravstvenimi domovi, ki se soočajo z enakim problemom. Aktivno se pri iskanju oziramo tudi čez mejo, že v naslednjem letu pa bo jasno ali smo pri tem uspešni. Še vedno ostaja odprta tudi opcija podelitve koncesije. Kakorkoli, časa ni veliko, naši otroci morajo nujno pridobiti stalno kvalitetno oskrbo.
Zdravniki iz Kočevja odhajajo, novi ne prihajajo. Kaj mislite, da je vzrok za to? Je to problem sistema ali Zdravstvenega doma Kočevje?
Vedno je najboljša kombinacija starejših izkušenj in mladega zagona.
Glede na resen problem na nacionalni ravni glede zdravstvenega kadra se seveda kakršnakoli nesoglasja znotraj zavoda še kako poznajo. V ZD Kočevje se je pred nekaj leti zgodila menjava generacij, s čimer seveda ni nič narobe, a hkrati je vedno najboljša kombinacija starejših izkušenj in mladega zagona. Sam ne gledam nazaj in tudi nisem obremenjen s preteklostjo. Prednosti, ki jih ima Kočevje so predvsem hiter gospodarski razvoj ter dobra zdravstvena infrastruktura. Imamo za več kot 4 milijone evrov pripravljenih projektov za zagotavljanje dodatnih prostorov in infrastrukture. Navkljub zelo zahtevni situaciji v slovenskem zdravstvu, ko odlašanje z zdravstvenimi reformami prinaša vedno več težav, je občina kot ustanovitelj še vedno odgovorna za primarno zdravstveno oskrbo in skupaj bomo naredili vse kar je v našim močeh, da čim boljšo storitev ponudimo tudi občanom. ZD Kočevje je v zadnjih desetih letih skoraj podvojil število zaposlenih, to pomeni tudi več storitev za občane, želeli pa bi si dodajati še nove. Vsaj del dejavnosti za katero se je treba danes peljati v Ljubljano ali Novo mesto, moramo v naslednjih letih poskusiti zagotoviti doma.
Na kakšen način pa boste vi poskušali privabiti zdravnike v Kočevje? Imate že kak načrt?
Gre za kombinacijo različnih ukrepov, ki jih bomo poskušali še bolj intenzivno izvajati. Najprej seveda nagovoriti domači bazen in budno spremljati tudi vse mlade, ki razmišljajo ali pa so se že odločili za medicinski poklic. Njihovo dejavnost podpreti s kadrovsko štipendijo in jim ponuditi tudi morebitno mentorstvo in specializacijo v domačem kraju, obvezno moramo biti tudi učna baza. Tu je še stanovanjska politika za t.i. deficitarne poklice, kjer se zdravnikom ni treba še posebej ukvarjati z reševanjem stanovanjskega problema. Obstajajo tudi načrti za šolski program zdravstvene nege, profil, ki je tudi zelo pomemben v našem prostoru. In nenazadnje, glede na popolnoma izčrpan nabor domačega zdravniškega kadra v državi, je treba priložnost ponuditi tudi strokovnjakom zunaj meja. Ti morajo sicer iti skozi zelo strog preizkusni režim glede strokovnih znanj v praksi in se tudi naučiti jezika, ko pa to opravijo pa mislim, da bi lahko zelo uspešno nudili svoje znanje našim občanom. To kažejo tudi izkušnje iz preteklosti, v ZD imamo kar nekaj odličnih kadrov, ki so prišli od drugod.
Bi še kaj dodali za konec?
Verjamem v stroko in verjamem v kvaliteten kader, ki ga imamo v ZD Kočevje. Naloga moje ekipe bo, da jim ponudimo kar najboljše pogoje za delo in jih razbremenimo stresa in nepotrebnih obremenitev hkrati pa vzpostavimo tudi dialog s pacienti. Tako kot smo v zadnjem desetletju marsikaj dosegli v naši občini skupaj, tako lahko tudi skupaj prebrodimo tole zdravstveno krizo. Imamo namreč isti cilj, še izboljšati kvaliteto življenja na Kočevskem!
N.Š.