E-UTRIP
Pragozd Krokar si lahko ogledate z Borovške naravoslovne poti. (Foto: Sašo Gorjanc, ZGS)
Featured Kočevje Narava Narava & zdravje Novice

PRAGOZD KROKAR in projekt BEECH POWER

Na Seznam svetovne naravne dediščine UNESCO sta bila leta 2017 vpisana dva slovenska gozdna rezervata, pragozd Krokar in Snežnik, v skupni nominaciji Starodavnih in prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih delov Evrope, ki vključuje 78 območij gozdov v 12 državah. Razlog za vpis na UNESCO seznam so torej odlično ohranjeni, prvobitni bukovi gozdovi, kjer v preteklosti zaradi težje dostopnosti ni bilo gospodarjenja ali pa je bilo zelo šibko.

Pragozd Krokar je tudi iz tega vidika izjemno pomemben, saj človek ni nikoli gospodaril s tem gozdom, človeška sekira pa se tukaj nikoli ni dotaknila dreves. Postopek nominacije gozdnih rezervatov za vpis na Seznam svetovne dediščine UNESCO je v imenu Republike Slovenije vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. Vpis je mogoč, če prijavitelj dokaže tako imenovano izjemno univerzalno vrednost območja ali vrednote po najmanj enem od desetih kriterijev.

Pragozd Krokar je zavarovan kot gozdni rezervat s strogim varstvenim režimom in pokriva 74,49 hektarjev. Obkroža ga gozdni rezervat Borovec s površino 45,83 hektarjev, ki ima blažji varstveni režim. Danes pragozd Krokar velja za enega redkih nespremenjenih ostankov bukovih pragozdov. Kot središče, iz katerega se je bukev po ledenih dobah ponovno razširila po Evropi, je pragozd Krokar izrednega pomena za celotno zgodovino bukve. Navadna bukev je namreč drevesna vrsta, ki raste le v Evropi. V času ledenih dob se je ohranila le v posameznih zatočiščih, deloma tudi na današnjem območju jugozahodne Slovenije. V zadnjih 10.000 letih pa se je od tod dokaj hitro razširila po vsej Evropi in oblikovala prevladujoče gozdne ekosisteme, ki odločilno prispevajo k življenju na stari celini. Proces širjenja bukve še poteka, obenem pa so se nekateri bukovi gozdovi že morali umakniti urbanizaciji in kmetijstvu. Z varovanjem prvobitnih bukovih gozdov hkrati varujemo dolgotrajen proces širjenja bukve in dragoceno genetsko bazo te ključne drevesne vrste v Evropi.

Hoja je dovoljena le po označenih poteh znotraj gozdnega rezervata Borovec

Pragozd Krokar je zavarovan z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kar pomeni, da so v območju prepovedani vsakršni gozdnogospodarski posegi in dejavnosti. Gozd je tako v celoti prepuščen naravnemu razvoju. Poleg gozdnogospodarskih aktivnosti, so prepovedane tudi ostale aktivnosti – to med drugim zajema tudi hojo in obiskovanje. Gozdni rezervat Borovec (ki obkroža pragozd Krokar) pa je po Uredbi zavarovan kot rezervat z blažjim varstvenim režimom, kar pomeni, da se lahko znotraj le-tega zadržujemo, vendar le na označenih poteh.

Meje rezervata pragozda Krokar so označene z dvema modrima črtama. (Foto: arhiv ZGS OE Kočevje)

Vpis na UNESCO seznam pomeni izjemno priznanje in obenem večjo odgovornost

Vpis gozdnih rezervatov na Seznam svetovne dediščine je izjemno priznanje slovenski gozdarski stroki in sonaravnemu načinu gospodarjenja z gozdovi, kjer smo med vodilnimi na svetu. Obenem je,  v skladu s Konvencijo o svetovni dediščini, velika odgovornost, da prepoznano izjemno univerzalno vrednost območja ohranimo za sedanjo in vse bodoče generacije človeštva. Vpis na UNESCO seznam pomeni med drugim tudi večjo prepoznavnost območij in posledično večji obisk obiskovalcev. Zaradi ohranjanja naravnih procesov v gozdnih rezervatih je pomembno, da so le-ti primerno zavarovani tako, da jim je omogočeno nemoteno odvijanje. V okviru evropskega projekta »BEECH POWER – Svetovna dediščina bukovih gozdov: krepitev in pospeševanje trajnostnega razvoja na osnovi ekosistemskega pristopa« tako potekajo dejavnosti, kjer iščemo skupne rešitve za izboljšanje kvalitete in učinkovitosti upravljanja ter za zavarovanje celovitosti ekosistemov gozdov. Pri projektu sodeluje sedem partnerjev iz petih držav – Nemčije, Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije kot partner v projektu sodeluje Zavod za gozdove Slovenije, med tem, ko se Občina Kočevje in Ministrstvo za okolje in prostor vključujeta kot pridružena partnerja.

Izvajajo številne aktivnosti

Projektne aktivnosti med drugim vključujejo delavnice, predavanja, izobraževanja in izdelavo različnih študij, poročil ter strategij, ki bodo v pomoč tako lokalnim deležnikom kot upravljalcem pri zavarovanju in krepitvi trajnostnega razvoja pragozda Krokar in gozdnega rezervata Borovec. Pri izvajanju različnih aktivnosti se zavedamo izjemno pomembne vloge lokalnega prebivalstva in deležnikov (lokalnih, regionalnih in državnih), ki konec koncev z različnimi dejavnostmi aktivno prispevate k stanju in pri procesih, ki se odvijajo v pragozdu Krokar in gozdnem rezervatu Borovec in imajo lahko pozitiven ali negativen vpliv na širše območje in sam rezervat.

Ena izmed pomembnejših aktivnosti, ki se nanašajo na pragozd Krokar so tudi aktivnosti povezane z ozaveščanjem lokalnega prebivalstva in obiskovalcev zavarovanih območij glede pravil obnašanja znotraj območja Krokarja. Ugotavljamo, da je večina kršitev povezana z obiskovanjem vrha Krokar (1122 m), ki se nahaja v strogo varovanem pragozdu. Nelegalna pot, ki se odcepi iz Borovške naravoslovne poti in vodi na vrh Krokarja namreč poteka najprej znotraj gozdnega rezervata Borovec, nato pa znotraj pragozda, kjer prehodi zaradi varovanja in ohranjanja narave niso dovoljeni. Prebivalce kočevsko-ribniškega območja in ostale obiskovalce zato naprošamo, da pristopne poti na vrh Krokarja ne uporabljate (torej ne pristopate na vrh Krokarja) ter na ta način aktivno prispevate k ohranjanju tega izjemnega območja, na katerega smo vsi upravičeno ponosni! Meje rezervata so jasno označene z dvema modrima črtama in opozorilnimi tablami. Pragozd si lahko ogledamo iz označene Borovške naravoslovne poti (tudi odsek planinske poti), ki poteka po gozdnem rezervatu Borovec ter z nastajajoče Pragozdne poti Krokar, ki nas popelje na Cerk (prav tako deloma sovpada z odsekom planinske poti).

Za vaš prispevek k ohranjanju dragocene naravne dediščine ter prenos zavestno spremenjenega ravnanja pri obiskovanju vrha Krokarja do drugih pohodnikov, prijateljev in obiskovalcev, se vam v naprej najlepše zahvaljujemo.

Dodatne informacije o projektu lahko najdete na spletni strani: https://www.interreg-central.eu/Content.Node/BEECH-POWER.html

Evropski projekt BEECH POWER, ki se zavzema za ohranjanje in upravljanje z zaščitenimi bukovimi gozdovi v Evropi.

Miha Varga, Tina Kotnik, Domen Kocjan, Bojan Kocjan – Zavod za gozdove Slovenije

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki