“Ozaveščanje mlajših generacij je na dolgi rok najbolj donosna naložba za okolje.”
Bojan Kekec je po desetih letih ponovno prevzel vodenje novomeške komunale. Predvsem si želi, da ostanejo zgledno podjetje, da še naprej skrbijo za okolje in zagotavljajo kakovostne storitve svojim občanom. Njegovi cilji so povečati tržne prihodke, obnoviti opremo, predvsem pa se digitalizirati, saj smo bili zadnja leta priča velikim premikom na tem področju.
Komunala Novo mesto je zadolžena za veliko področij. Kako velika so ta področja in katera področja sploh pokrivate?
Če pogledamo, so najprej to obvezne gospodarske javne službe, ki jih mora komunala v skladu z veljavno zakonodajo in odloki občin opravljati. To so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode in ravnanje z odpadki. Te obvezne gospodarske javne službe opravljamo v osmih občinah. Poleg tega pa ima Komunala še ostale dejavnosti, kot je pogrebna dejavnost, čiščenje javnih in zelenih površin, upravljanje tržnice, ki se izvajajo predvsem v Mestni občini Novo mesto. Potem pa so tukaj še tržne dejavnosti, montaža vodovodov, izdelava priključkov, ter izdelava projektne dokumentacije in investicijske dokumentacije. Vse je vezano seveda na infrastrukturo. To bi bila neka naša osnovna dejavnost. No, imamo tudi zelo razvit geografski informacijski sistema, se pravi, da so vsi podzemni vodi pravilno zabeleženi, vrisani saj so ti podatki nujni za obratovanje , ter nadaljni razvoj komunalnih sistemov.
Kot vsak nov direktor, ki pride, najprej pogleda stanje in si ustvari cilje. Kako bi vi ocenili delovanje komunale v času, ko vas ni bilo in kakšne cilje ste si zastavili?
V Komunalo sem se vrnil točno po desetih letih, na isti datum, prvega marca. V desetih letih se v razvojnem smislu marsikaj spremeni. Predvsem smo bili priča ogromnim premikom na področju tehnologije, digitalizacije in na sploh obdelave podatkov, tudi okoljskih tehnologij in hkrati tudi dvigu okoljskih standardov. Podpisanega je bilo veliko zavez, od podnebnih sporazumov do visokih okoljskih ciljev evropske unije. Vse to se je implementiralo tudi v našo zakonodajo preko raznih uredb in direktiv. In temu primerno se morajo prilagajati tudi javna podjetja, ki skrbijo za okolje. V desetih letih bi poudaril dva projekta, ki sta bila pri nas zelo pomembna. Zastavili smo ju več kot pred 10 leti. Najprej projekt Hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov in pa Izgradnja nove Centralna čistilne naprave ter obnova glavnih kanalizacijskih vodov. Poleg tega pa se izvede še projekt Hidravlične izboljšave sistemov vodovodov v Suhi krajini. Komunala upravlja sisteme tudi v občinah Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna peč, ki se oskrbujejo iz teh sistemov. S tem je bila narejen razvojni korak v smislu zanesljivosti in posodobitev omenjenih sistemov. Spomnim se obratovanja vodovodnih sistemov, ko je npr. celotna Dolenjske slonela na enem majhnemu vodohramu in je bilo vse odvisno od usposobljenosti ekip in nadzornih sistemov. Poleg tega pa je bil problem tudi motnost vode. Ob večjem deževju se je voda skalila in morali smo objavljati obvestila o prekuhavanju vode. Z izgradnjo novih vodarn v Družinski vasi in Stopičah pa je bila vodooskrba znatno izboljšana. Kot tehnologija je uporabljena membranskea filtracija s pomočjo katere prihaja v omrežje kakovostna voda. Določene težave pa ostajajo pri dolgoročnem zagotavljanju zadostnih količin pitne vode. Če bi zdaj ta suša, ki traja trenutno, trajala še 14 dni ali pa tri tedne, bi verjetno morali izdati že obvestilo o omejitvi uporabe. Zato bomo v prihodnje potrebovali še en vodni vir, neko strateško rezervo, ki bi jo lahko koristili v primeru dolgotrajne suše in povečane porabe. Hkrati pa moramo vedeti, da se naša regija zelo hitro razvija, zato moramo poskrbeti, da je v skladu s stategijo razvoja tudi vodooskrba dolgoročno rešena. S pitno vodo imamo praktično pokrito celotno MO Novo mesto, kakšen odstotek je še razpršenih domačij, v katere dovažamo pitno vodo po potrebi. Medtem ko se z izgradno kanalizacije približujemo 70 % pokritosti. Tukaj so nam ostala še manjša razpršena območja, za katera pa smo naredili strategijo, tako da vemo, kako jo bomo v prihodnosti reševali. Brez zunanjih virov pa to žal ne bo šlo. Ravno zato je nov sklad za okrevanje in odpornost , ki ga je vlada že sprejela in poslala v Bruselj zelo pomembna za izgradnjo manjših vodovodnih in kanalizaciskih sistemov. To je neka perspektiva za naslednjih sedem let, ko bomo lahko ta sredstva črpali, jih kombinirali z državnimi in lastnimi sredstvi in postopoma dokončali gradnjo kanalizacijske infrstrukture na področjih z manjšo gostoto poselitve. Imamo pa sicer zelo sodobno čistilno napravo v Ločni, ki čisti z velikim učinkom. S pomočjo tehnologije pri predelavi blata pa proizvajamo tudi toploto in električno energijo.
Čaka pa nas še precej dela na področju digitalizacije. V samem tehnološkem delu je to sicer kar dobro razvito, medtem ko moramo v samem poslovnem in upravnem delu, ter pri komunikaciji s strankami pa moramo v smislu digitalizacije narediti še korak naprej.
Ljudje najbolj povežejo Komunalo z ravnanjem odpadkov. Kakšno je stanje v novomeški občini glede odpadkov? Smo postali bolj dosledni pri ločevanju odpadkov?
Ti učinki ločevanja so. Komunala Novo mesto ima irazvit ntegralni način zbiranja odpadkov preko ekoloških otokov. Marsikje v Sloveniji imajo drug sistem, se pravi individualne zabojnike. Za zdaj ugotavljamo, da se je zadeva prijela. Količine ločenih frakcij se iz leta v leto povečujejo. Komunala tukaj veliko vlagala v ozaveščanjem mladih preko ekošol. Z doslednim izobraževanjem mlajših generacij, tudi predšolskih, šolskih, se je v 25 letih, odkar se odpadki ločeno zbirajo stanje znatno izboljšalo. Nudimo tudi nove produkte s katerimi zapiramo nove snovne tokove. Sedaj zbiramo tudi odpadna gospodinjska olja, dogovorili smo se za tekstil, saj se v Novem mestu odpira trgovina, ki bo prevzemala tudi odpadni tekstil.
V Komunali tako letos kot lansko leto nadaljujete z urejanjem okolic ekoloških otokov. Problemi pa se pojavljajo, da se smeti kopičijo ob zabojnikih, lahko bi rekli, da se marsikje spreminjajo v mini deponije.Kako se soočate s to težavo? Ali to za komunalo predstavlja dodatni strošek, ker morate po eni strani izvajati še nadzore?
Teh točk je nekaj. Vsak ekološki otok je preračunan na določeno vplivno področje, se pravi področje, s katerega ljudje nosijo odpadke. Če se je naselje oz. število prebivalcev povečalo, potem se seveda upravičeno postavi nov ekološki otok. Če pa ljudi ni več, pa je v bistvu problem ta, da se ne ločuje. Po navadi se nabirajo splošni komunalni odpadki, ne pri steklo, papir ali embalaža. Če bi se to dogajalo pri ločenih frakcijah, z naše strani ni težava dodati nove zabojnik za embalažo. Seveda pa ni prava politika to,da povečujemo zabojnike za preostanek komunalnih odpadkov, ker s tem ne naredimo prav nič. Naredimo le slabšo situacijo, se pravi, da bodo ljudje še manj ločevali. Velikokrat pri tej analizi ugotovimo, da so problematične lokacije ob regionalnih cestah, zaradi dodatnega odlaganja odpadkov. Zadeva, ki pa je značilna za Dolenjsko, pa je brskanje po zabojnikih in tukaj pa komunala ne more ob takem velikem številu ekoloških otokov, poskrbeti, da bo vse čisto. Mi jih postavimo , urejamo in pobiramo odpadke v ciklusih, ki so po nekih normativih normalni. Tukaj apeliram na vse občane, da striktno ločujejo in tudi če se že zgodi, da nekomu pade vreča, da se to pospravi. Vse je v ljudeh in njihovi ozaveščenosti. Komunala ne more poleg odvoza odpadkov še pospravljati za vsemi. Zelo nazoren je že sam nekoliko slabšalni vzdevek za naše komunalne delavce, da so “smetarji. Niso oni smetarji, ampak smetarji smo vsi drugi, ki ustvarjamo odpadke, oni pa so delavci, ki odvažajo in čistijo za nami. Če bi se to upoštevalo pri slehernem občanu, do teh zadev ne bi prihajalo. Je pa res, da tega ni veliko. To se pojavlja samo na določenih lokacijah.
Nekateri pravijo, da bi se moralo večkrat in bolj pogosto opravljati pregledi smetnjakov. Kaj vi mislite o tem?
Narejena je neka analiza teh prevozov. Če bi bolj pogosto odvažali, bi bili stroški višji s tem pa višja tudi komunalna položnica, ampak mislim, da to ni pravi način. Če bi se vsi dosledno držali ločevanja in bolj odgovornega ravnanja do teh težav ne bi prihajalo.
Ozaveščenost aktivno širite tudi na družbenih omrežjih. Kaj pa med otroke? Kaj vse organizirate?
Tradicionalen projekt Eko šol je bil zadnje dve leti bil izveden v manjšem obsegu, bolj na daljavo. Tudi ni bilo tistega zaključnega dneva, podeljevanje nagrad, predstavitev vseh projektov. Poskušali smo ohranjati nivo, šole so pridno delale tudi na tem področju, da smo ohranili neko kontinuiteto. Vsako tako ozaveščanje v mlade ljudi je na dolgi rok najbolj donosna naložba za okolje.
Z namenom spodbujanja manjše potrošnje papirja ste se odločili , da pri vas na blagajni ne bo več možno plačevati položnic. Se usmerjate bolj v digitalizacijo?
Na digitalizaciji bomo naredili korak naprej. Vsaka natiskana položnica pomeni porabljen papir, tisk in stroške, saj oskrbujemo 65 tisoč ljudi. Po drugi strani imajo s tem strošek tudi stranke. Hkrati pa bomo ponudili strankam druge oblike plačila kot so trajniki in e-računi. Tudi to je en del tiste okoljske ozaveščenosti, optimizacije stroškov in vplivov na okolje. Poskušali bomo doseči boljši nivo digitalizacije in čim manj papirnega poslovanja.
Je bilo veliko občanov, ki so ta način še uporabljali?
Bila je predvsem starejša generacija ljudi, ki so bili tukaj vajeni narediti ta opravek. Komunala ni v centru mesta, da bi to lahko naredili ob poti. Če pogledamo že strošek goriva ali pa porabljeno uro. Vsekakor pa vsakemu nudimo vso podporo in pomoč, da si uredijo drugo obliko plačila.
Iz poročil zadnjih let ste ugotovili, da prihodki iz tržnih dejavnosti podjetja upadajo. Vaš cilj pa je to povečati. Zakaj je to za komunalo pomembno?
Ena od analiz nam je pokazala, da je tukaj komunala nekoliko zmanjšala aktivnost v teh letih. To dejavnost bomo razširili, ker le tako lahko normalno razvijamo podjetje. Na tržnih dejavnostih lahko svoje resurse še dodatno izkoristimo in z njih dobimo dodatne prihodke za razvoj podjetja.
Napovedali ste tudi oblikovanje delovne skupine, ki bo pregledala in bila zadolžena za oblikovanje cen in storitev komunalnih odpadkov. Ste to skupino že oblikovali? Se vam zdi, da so med občani neenakovredni pogoji pri plačevanju komunalnih storitev?
To skupino imamo znotraj narejeno. Planska analitska služba skupaj z operativinimi vodji sektorji opravlja te analize. Problematika cen komunalnih storitev je seveda v tem, da so razlike med urbanim in podeželskim delom. Voda v občini Žužemberk je stroškov obratovanja in manjše porabe bistveno dražja kot voda v Novem mestu. Ena od idej je že bila, da bi bila cena pitne vode enotna v celi regiji. To je bolj politično vprašanje, ki ga morajo uskladiti predvsem župani . Po drugi strani pa ostane še drugi velik strošek to pa je amortizacija oziroma najemnina infrastrukture. Pojavljajo se težave, ker se ti veliki projekti, ki so bili financirani z evropskih sredstev počasi aktivirajo v poslovne knjige in zdaj se s tem dvigujejo tudi stroški amortizacije. Za velike milijonske projekte se ta del cene lahko kar dvigne. Mislim, da v tej situaciji to bi bila to dobra poteza, ker smo v nekem postcovidnem okrevanju. Najti pa moramo vse notranje rezerve, ker se dvigujejo tudi cena energentov, električna energija, materiali. Dvig cen je kar precejšen pa še dobavni roki so dolgi.
Ker se je pričelo poletje tudi vi podpirate, da je najboljša izbira ravno voda v pipi. Kakšno vodo pijemo na območju Novega mesta?
Območje Novega mesta je, kar se tiče kakovosti pitne vode, na zglednem nivoju. Vodooskrba je varna in voda ustreza vsem pravilnikom. Z novimi vodarnami se voda pripravi do visoke kakovost. Občasno se lahko v omrežju zaradi sekundarnih vzrokov pojavi kakšen slabši vzorec kar pa ne pomeni nevarnosti. Nekaj manj kot 600 odvzeti vzorcev lahko te slabše vzorce preštejemo na prste ene roke. Predvsem se to lahko pojavi pri kakšnem nepooblaščenem odpiranju hidrantov. ali slabih hišnih inštalacij, kjer voda predolgo stoji. dvi
Kaj načrtujete v prihodnosti? Kakšen novi projekt?
Novi produkti pri storitvah, digitalizacija, povečati tržne dohodke, zagotovo obnova naše opreme. Imamo kamione, ki so precej stari, tudi z motorji, ki niso več ekološko gledano najbolj primerni za okolje. Po drugi strani pa se tudi tehnološko poskušamo posodobiti. Začeli smo zbirati odpadna olja in to olje se da predelati v biodizel. Če bi bila cena primerna in da bi bile količine dovolj velike, da bi bilo ekološko upravičeno, da bi enega od naših kamionov opremili za biodizel. Tehnologije se hitro razvijajo in temu bomo sledili. Predvsem je naše poslovno poslanstvo to, da skrbimo za okolje, da zagotavljamo storitve občanom in da smo zgledno in družbeno odgovorno podjetje.
K.N.