Babno Polje, ki se razprostira na nadmorski višini 754 metrov ob mednarodnem mejnem prehodu s Hrvaško, je najhladnejša vas v Sloveniji.
Skoraj dvajset let je vremenske meritve v tem kraju opravljal pred kratkim umrli Dušan Ule, pred njim pa kar 46 let njegova mama. Tod se mešata panonski in sredozemski zrak. Območje je zaprto, kar zračnim tokovom omogoča, da so ob dolgih jasnih nočeh dokaj mirni. V tej ohlajeni kotanji lahko opažamo snežne iglice, kot »izdelek« ostrih zim. Iz zraka se izloči vlaga v obliki iglic, ki se lesketajo na soncu. V Babnem Polju je ta pojav zelo pogost, razlagajo domačini.
Ko so mačke spale z miši
»A letos ni tako hudo kot svoj čas,« se spominja 90-letna Ivanka Mestnik. Pravi, da jih je takrat mraz bril do golega. »Dolge tri mesece smo hodili po zaledeneli skorji, kot po betonu. Otroci smo tekmovali, kdor jo bo lahko prebil. Bili so to časi, ko je zaradi nizkih temperatur drevje ponoči pokalo, starejši pa so dejali, da bosta »nocoj skupaj spala mačka in miši«, se spominja čila upokojenka.
Leta 1968 so v teh krajih izmerili minus 36,4 Celzija pod lediščem, 8. januarja leta 1985 minus 33. Sicer so neuradno najnižjo temperaturo na tem območju izmerili leta 1929. V porumenelih knjigah župnišča v Starem trgu pri Ložu piše, da se je živo srebro januarja tega leta spustilo do 39,6 stopinj pod ničlo. V hrvaškem Prezidu, kjer se začne Gorski Kotar, oddaljenem kilometer od Babnega Polja, pa je temperatura praviloma do pet stopinj višja. Nenadne spremembe zraka pač naredijo svoje.
Ledeno tudi junija
V Babno Polje bruha z Hrvaške. Pred dvajsetimi leti je prvi mož občine Čabar, kamor sodi tudi Prezid, dal en hrib nad to vasjo spremeniti v peskokop. Odstranil je naravni filter (gozd), in, tako oznanja ljudstvo, vetrovi od takrat močneje pihajo k nam,« pojasni vzroke mrzlih dni v vasi upokojenec Franc.
Ule je še lani trdil, da je Babno Polje, ki je umeščeno med »nogami slovenske kure« povprečno najbolj mrzel v Sloveniji; ne Rateče ali Prekmurje. Tudi po leti. Sredi julija na začetku tega stoletja so namerili -2 stopinji, junija leto prej pa ob slani celo 2,6 stopinje pod ničlo. 23 oktobra 2003, ko je zapadlo 33 centimetrov snega, se je ponoči ohladilo za 21 stopinj. 1. marca 2005 so ob 76 centimetrih snega predstavniki oddelka za geografijo na filozofski fakulteti v Ljubljani v dolini izmerili 35,2 stopinje pod ničlo.
Pri Mlakarjevih, hiša je v bližini cerkve sv. Nikolaja, pravijo, da so v zadnjih dveh letih v vasi – znana je tudi kot slovenska Sibirija –temperature res nekoliko nižje kot prej, čeprav se živo srebro po noči spusti tudi do dvajset stopinj pod ničlo, a zima bo zagotovo še pokazala zobe.
(mgć)