Samo motoristi vedo, kako dober je občutek, ko se usedeš na svojega jeklenega konjička in se odpelješ nekam daleč. Dolga pot, ravnih in neskončnih cest je za Samom Kotnikom. Ribničanom, ki se je pred tednom dni z motorjem odpravil na najbolj severno točko Evrope, to je Nordkapp na severu Norveške.
Do Estonije je motorista, ki je potek poti objavljal na FB strani KOTNIK POPOTNIK, spremljalo sonce. Finska pa je pokazala svoje zobe in s hudimi nevihtami in vetrom popestrila pot.
Pot iz Ribnice je sicer potekala po načrtu, najbolj severno točko Evrope je dosegel 6. dan.
»Lahko bi prišel že dan prej, samo nisem imel rezerviranega prenočišča, tako da sem prenočil 130 km pred ciljem, za vsak primer,« nam je povedal popotnik, ki je tudi prostovoljni gasilec.
Dobra psihofizična pripravljenost je bila na poti še kako dobrodošla. »Na taki dolgi poti v primeru, da potuješ sam, moraš biti v zelo dobrem odnosu s samim seboj, drugače lahko padeš v velike probleme. Ni prostora za napake … Pot ni enostavna, poznati moraš sebe in svoj motor.«
Pot je sicer potihoma načrtoval tri leta, a o podvigu ni bil popolnoma prepričan. Starši ga na začetku niso jemali resno. Ko pa je padla odločitev, da se vseeno podaja na pot, so mu zaupali – konec koncev – motor je njegov spremljevalec že 10 let.
Ves čas je spremljal podvige hrvaškega motorista Igorja Kukeca (Brmbi, Jer putovati se mora), Hrvat sicer na Nordkapp potuje vsako leto, vse od leta 2017. Z njim je stopil v stik in vpijal vse informacije, ki jih je z njim delil izkušenejši kolega.
»Na pot sem se odpravil pomirjen, kot da grem na kavo do Ribnice. Seznanil sem se z vsemi pomembnimi informacijami. On in najin skupni prijatelj Damir sta se odpravila proti Nordkappu isti dan kot jaz, samo v drugi smeri. Slišali smo se vsak dan, izmenjali izkušnje, se srečali in nekaj časa skupaj potovali,« pove Kotnik.
Pot mu je dala vedeti, da zmore! In da zmore še več. Zdaj ga vleče še na zahod in najbolj južno točko Evrope. A v njegovem primeru je čas poti vladar. Zaradi službe daljše poti niso mogoče. Mu pa je delodajalec Inotherm omogočil dodatni teden dopusta pred kolektivnim dopustom, da je bila pot vendarle mogoča.
Skupno ga je pot stala nekaj manj kot 3000 evrov, to vsoto je nanesel bencin, hrana in prenočišča. Še enkrat toliko pa je moral odšteti za novo opremo, ki je primerna za nizke temperature, navigacijo, servis … Kotnik zaključi, da je podvig bil kar velik finančni zalogaj, a ga ne bi zamenjal za nobeno potovanje na eksotične Havaje.