Pelargonije (Pelargonium) so rod cvetočih rastlin, ki jih nekateri poimenujejo tudi geranije. V isti družini obstaja poseben rod trajnic z latinskim imenom Geranium, a to niso pelargonije.
Pelargonije so zimzelene trajnice, ki so avtohtone v toplih zmernih in tropskih predelih sveta, s številnimi vrstami v južni Afriki. Odporne so na sušo in vročino, vendar lahko prenesejo le manjše zmrzali. Imajo dolgo obdobje cvetenja, cvetovi so večinoma rdeči, oranžni ali beli; vendar obstaja velika paleta kultivarjev z veliko raznolikostjo velikosti, barve cvetov, oblike listov in aromatičnega listja. Izmed množice pelargonij predstavljamo tri najpogostejše skupine pokončnih pelargonij.
Pokončne in grmičaste
Pelargonije conalke Pelargonium zonale so pokončne grmičaste rastline s sočnimi stebli, ki se gojijo zaradi lepote cvetov, tradicionalno rdeče, lososove, vijolične, bele ali rožnate. Cvetovi so lahko vrstnati, polvrstnati ali nevrstnati. Listi so okrogli ali rahlo krpati in rahlo dlakavi. Poleg zelenih listov z ali brez zoniranja ima ta skupina tudi različno obarvano listje – dvobarvno, tribarvno, bronz ali zlato. Pelargonije so uporabne tudi v zdravilne namene. Iz njih izdelujejo tudi sredstvo proti hripavosti.
Kraljevska pelargonija
Pelargonium grandiflorum, imenovana tudi angleška ali kraljevska pelargonija ima velike cvetove, premera 4-6 cm, cvetni listi pa so različnih barv, od belih do skoraj črnih. Doseže višino med 50 in 150 cm, razvije stebla z ledvičastimi listi, zaokroženimi na zgornjem robu in s premerom od 5 do 8 centimetrov. Tudi pelargonije s pisanimi okrasnimi listi prihajajo iz Anglije.
Angelske pelargonije imajo videz majhne kraljevske pelargonije z majhnimi nazobčanimi listi in veliko manjšimi cvetovi ter so zelo kompaktne in košate. Nekatere sorte imajo dvobarvno listje.
Dišeče lepotice
Grmičaste zimzelene trajnice z dišečimi listi Pelargonium graveolens, se gojijo predvsem zaradi vonja. Dišava se oddaja, ko se dotaknemo listov, pri čemer so nekateri vonji aromatični, drugi ostri in v nekaj primerih celo neprijetni. Vonj nekaterih vrst, ki rastejo v njihovem naravnem habitatu, deluje odvračalno za živali. Nasprotno pa privabljajo druge žuželke, da obiščejo cvet in rastlino oprašijo. Listi so nazobčani, cvetovi manj izraziti kot pri drugih skupinah in so najbolj podobni divjim vrstam, iz katerih izvirajo.
Poleg tega, da se gojijo za okras, so P. graveolens pomembne v industriji parfumov in se destilirajo. Obstajajo dišeče pelargonije, ki dišijo po citrusih, meti, borovcih, začimbah ali različnem sadju, a so sorte z vonjem vrtnic najbolj komercialno pomembne. Olja dišečih pelargonij vsebujejo citronelol, geraniol, evgenol, alfa pinen in številne druge spojine. Užitni listi in cvetovi se uporabljajo tudi kot aroma v sladicah, tortah, želejih in čajih. Najpogosteje se uporabljajo vonjave vrtnice, limone in poprove mete. Uporabljajo se tudi tiste s pridihom breskve, cimeta in pomaranče.
Oskrba
Spomladi in poleti pelargonije zalivamo in gnojimo enkrat tedensko, jeseni pa manj pogosto. Pozimi na prezimovanju skoraj ne potrebujejo vode. Za gnojenje uporabimo gnojilo z veliko vsebnostjo kalija in fosforja, kar spodbuja cvetenje. Plantella Cvet je gnojilo z vsemi potrebnimi hranili, vitamini in dodanimi aktivatorji cvetenja. Sproti odstranjujte odcvetele cvetove skupaj s pecljem in s tem spodbudite novo cvetenje.
Za sajenje izberite kvalitetno ilovnato-humusno prst ali izberete petkomponentno zemljo Plantella Balkonia. vse navedene vrste z lahkoto razmnožite z zelenimi potaknjenci v času od avgusta do sredine marca.
Besedilo in foto: Plantellini strokovnjaki