Skupina 25-ih veteranov nogometnega kluba Kočevje, med katerimi so bili tudi 80-letniki, se je na igrišču v Koblarjih, v uvodnem družabnem srečanju, med seboj pomerila v brcanju nogometnega usnja. Znanci in prijatelji, ki so svoj čas pustili globoke sledi v kočevskem nogometu, se že vrsto let družijo v veteranski rekreacijski ligi in na priložnostnih tekmah.
Tokratno popoldne je predstavljalo tudi uvod v praznovanje stote obletnice nogometa v Kočevju, kar je izpostavil Jože Lisac Lisko, ki je bil svoj čas z devetico na majici nočna mora za vratarje nasprotnih ekip. »Enkrat »fuzbalist«, vedno »fuzbalist« je moto, ki nas vsa ta leta drži skupaj. Grče se pač ne damo in se bomo še dolgo podili za žogo,« ne dvomi Lisko. Karlo Kozic, v plodnih igralskih letih motor ekipe z natančnimi dolgimi podajami in močnim strelom, pa doda, da se nogometna tovarišija drži pravila, da sta za čilost še kako pomembna druženje in rekreacija.
Okrepčali so se ob žlici in kozarcu
Še posebej napet je bil »tretji polčas«, ko so odložili nogometne čevlje in sproščeno utrujeni v roke, ob vaškem domu, vzeli kozarce in žlice. Za okusno jed in majice je poskrbel Ilija Tomić, prav tako nogometaš veteran, ki se je kot soorganizator s šopkom rož zahvalil Jožici Šerbec, prvi (vaški) dami Koblarjev, da jim je zagotovila igrišče in prostore ličnega doma, ki je še potrebne prenove, pa tudi za spodbujanje ob robu zelenice.
Rezultat srečanja med modrimi in belimi, to je tudi vsa leta barva Nogometnega kluba Kočevje, je bil neodločen, saj so imeli vsi igralci možnost v polno zadeti po kazenskem strelu. »In so,« je še dejal Lisko.
Na plan so prišli številni spomini na pretekle tekme
Veteran med veterani, ki se spominja tekem iz obdobja takoj po drugi svetovni vojni, Franc Ahac, je takole opisal te nepozabne trenutke na igrišču in ob njem. »Takrat je bilo v Kočevju še nekaj nemških ujetnikov, med njimi tudi eden, ki je pred vojno nosil majico znamenitega večkratnega državnega prvak Šalkea – 04. To sem izvedel po eni izmed tekem, čeprav sem se z njim še kar dobro nesel,« se Francu zasmeji. Ob tem doda, da je bila v njegovem času igralna površina peščena, žoga težja kot je sedaj, oprema pa na hitro sešita. Aktivno se je za žogo podil do leta 1959, naslednjih 30 let pa je bil zagreti rekreativec.
»Kopačke so češka beseda.«
»Po treningu smo se v slačilnici sezuli. Nekoč sem nekomu dejal: »Poglej, moje kopačke so mi po meri.« To je slišal ekonom kluba in nemudoma završal: »Fantje, prosim, odslej naj bo ime za to igralno opremo nogometni čevelj, kopačke so češka beseda,« se je zanimiva misel –med pripravo na tekmo v Koblarjih – utrgala Vinku Zajcu, ki je svoj čas igral za ljubljanski Odred.
Ob 100-letnici nogometa v Kočevju bo izšla zajetna knjiga
Naj še omenimo, da Jože Gorše v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje pripravlja zajetno knjigo ob 100-letnici nogometa v Kočevju, ki naj bi jo predstavili jeseni. V njej bo na okoli 400 straneh slikovnega gradiva in 200 strani besedil z zanimivimi ter tudi doslej manj znanimi podatki. Zajete bodo informacije od rasti pa do vzpona kluba, ki je v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja igral tudi v prvi slovenski ligi. Prav tako je pomemben del njegovega besedila zložen v knjigo, ki jo prav tako ob svoji 100-letnici pripravlja območna nogometna zveza Ljubljana. Sicer so vsi akterji koblarske tekme dejali: »Mi smo svoj vložek pomembni obletnici dali, pričakujemo, da bo tudi Nogometni klub Kočevje, primerno času in razmeram, zaznamoval častitljivi jubilej.«
(mgć)