Da paradižnik obilno rodi vse do jeseni, namenimo temu velikanu veliko pozornosti in oskrbe. Posebej v deževnem vremenu se lahko pojavi precej težav. Kako se lahko temu ognemo? Kako in s čim povečamo pridelek te nenasitne vrtnine.
Sadilna razdalja
Pomembna je izbrati avtohtone sorte paradižnika. Domače in na naše okolje prilagojene sorte so nemalokrat primernejše od uvoženih. Ko kupujemo, izbiramo odporne sorte, ki so večinoma hibridi in češnjeve paradižnike. Odpornost proti boleznim pomeni le zmanjšano možnost za okužbo, ne imunosti na bolezen. Najmanj odporne so sorte z velikimi plodovi, kot je priljubljeno volovsko srce. K vzdrževanju zdravih rastlin prispeva tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti tudi ne zalivanje pri tleh in ne po listih.
Plodovke rabijo dognojevanje
Poleg osnovnega gnojenja je pomembno tudi dognojevanje, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni, kar velja tudi za papriko, bučke, kumare, jajčevce. Za dognojevanje uporabimo tekoče gnojilo iz morskih alg Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike in druge plodovke. Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko naravnega kalija. Kalij zagotavlja čvrstost rastlin in poskrbi za dober in kakovosten pridelek. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Paradižnika ne zalivamo prepogosto, ker potem naredi le plitev koreninski sistem. Ampak ga namakamo na 3 dni z večjo količino vode. To velja tudi za ostale plodovke in kapusnice.
Zelena dela na paradižniku
Pri paradižniku je pomembno odstranjevanja spodnjih listov, zalistnikov in krajšanje vrha. Ko se rastlina dobro razvija in ima cvetne nastavke, je čas da odstranimo vse spodnje liste do prve veje s cvetnimi nastavki. Zalistnike sproti odstranjujemo pri visokem paradižniku, da je boljša prehranjenost rastline. Puščamo jih pri nizkem, grmičastem paradižniku, saj bo tako več plodov.
Glivične okužbe
Ob vlažnem vremenu in rosi se na spodnji strani peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Na steblu se pojavljajo temne pege elipsaste oblike, na zelenih plodovih pa opazimo temnejše vdrte pege. Plod je neužiten in brez vsake vrednosti. Poleg plesni se lahko pojavi še pegavost, pepelovka, siva plesen,… Za ekološko zaščito in dvig imunosti uporabljamo pripravek iz njivske preslice Bio Plantella Vital, s katerim rastline škropimo enkrat tedensko in obvezno po vsakem močnejšem dežju. Bolezni se najhitreje širijo v vlažnem in toplem okolju.
Škropljenje preko listov
Posamezna hranila dodajamo, če smo prejšnja leta opazili pomanjkanje ali gojimo določene skupine rastlin. Tako recimo vse plodovke potrebujejo veliko kalcija za uspešno rast. Škropiti začnemo že od prvega cvetenja dalje s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike, in sicer 4 ml / 1l vode. Nato s škropljenjem nadaljujemo na 2-3 tedne. Pri pomanjkanju opazimo zmanjšano čvrstost listov in črnino okoli plodove muhe, ki lahko preraste v gnitje. Posebnost pri sredstvu je ta, da poleg naravnega kalcija vsebuje tudi aminokisline, kar zvišuje odpornost rastlin. Bor je eden izmed mikrohranil, ki ga najpogosteje pogrešamo v slovenski zemlji, zato ga dodajamo foliarno vsem rastlinam s škropljenjem sredstva Plantella Tekoči Bor, in sicer 2,5 ml / 1l vode. Pomanjkanje se kaže v zakrneli rasti vršičkov in pokanju plodov. Z dognojevanjem začnemo že pri sajenju in ponovimo vsaj 3 x med rastno sezono. Dognojevanje s sredstvom Plantella Tekoče železo začnemo v primeru pojava bledice – razbarvanja na rastlinah, in sicer 5 ml / 1l vode.
Plantellini strokovnjaki
