Društvo za zaščito živali Kočevje lastnike živali obvešča, da se je v Ribnici in Prigorici pojavila mačja kuga. V Kočevju pa se je pojavil parvovirus, ki je lahko tudi smrtonosen, navaja društvo.
Mačja kuga je resna nalezljiva bolezen, ki lahko vpliva na vse mačke. Pomembno je, da smo pozorni na simptome te bolezni in da ukrepamo ustrezno.
Simptomi mačje kuge lahko vključujejo:
• bruhanje
• drisko
• slab apetit
• izgubo telesne teže
• letargija ( splošna oslabelost, apatičnost)
Če opazite katerega koli od teh simptomov pri svoji mački, je nujno, da poiščete veterinarsko pomoč. Hitra diagnoza in zdravljenje sta ključnega pomena za preprečevanje širjenja bolezni.
Poleg tega vas pozivamo k previdnosti pri stiku z prostoživečimi mačkamiin njihovim okoljem, še posebej, če imate doma svoje mačke.
V primeru suma, da je prostoživeča mačka zbolela, nemudoma obvestite pristojno zavetišče.
Prav tako priporočamo, da svoje mačke redno cepite proti kužnim boleznim, saj je cepljenje učinkovit način zaščite.
Okužba s pasjim parvovirusom (CPV) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene pse. Parvovirus pri psih se manifestira v dveh različnih oblikah.
Pogostejša oblika okužbe psa s parvovirusom je črevesna oblika (vnetje prebavil), za katero je značilno bruhanje, driska, izguba teže in pomanjkanje apetita (anoreksija). Manj pogosta oblika pasje parvoviroze je srčna oblika (vnetje srčne mišice), ki napade srčno mišico ploda v razvoju in mladičke, stare do dveh tednov, in se pogosto konča s smrtjo.
Simptomi pasje parvoviroze
Najpogostejši simptomi, povezani s črevesno obliko, so:
- huda, največkrat krvava driska,
- letargija (pobitost),
- pomanjkanje apetita,
- vročina ali hipotermija,
- bruhanje,
- huda izguba teže.
Črevesna oblika parvovirusa vpliva na sposobnost telesa, da absorbira hranila. Pes s parvovirozo zaradi pomanjkanja hranil in tekočine hitro dehidrira in oslabi.
Bruhanje in driska, ki pogosto vsebuje kri, sta najpogostejši vzrok za obisk veterinarja. Psi se lahko med pregledom trebušnega dela odzovejo na bolečino. Psi, oboleli za parvovirozo, imajo lahko tudi prenizko temperaturo (hipotermijo), ne le previsoke.
Širjenje parvoviroze pri psih
Obstajajo različni dejavniki tveganja, ki lahko povečajo dovzetnost psa za parvovirus. Običajno se obolenje širi bodisi z neposrednim stikom psa z okuženim psom bodisi posredno po fekalno-oralni poti.
Virus izločajo bolne živali z bruhanjem, drisko in iztrebki tudi do dva meseca po preboleli okužbi. Močne koncentracije virusa se nahajajo v blatu okuženega psa. Pes se lahko okuži, če pride v stik z njim. Blato lahko prinesemo v dom tudi na primer s čevlji (pasivno), ki so prišli v stik z okuženim iztrebkom (ali drugimi predmeti), z obleko ali rokami.
Obstajajo dokazi, da virus preživi v okolju tudi do enega leta ali dlje. Je izjemno odporen in ga razkužila ne uničijo.
Katere pasme psov so najbolj dovzetne za okužbo
Zbolijo predvsem necepljeni odrasli psi in mladiči. Iz neznanega vzroka so določene pasme psov bolj dovzetne za okužbo s parvovirusom kot ostale. V bolj občutljivo skupino psov se uvrščajo: rotvajler, doberman, pit bull terier, črni labradorci, nemški ovčar, angleški špringer španjel.