E-UTRIP
S SiDG-jem po učni poti pragozda Krokar.
Featured Narava Narava & zdravje PR

Po pragozdni učni poti Krokar mimo smaragdnih lepot narave

Kje drugje se bolj izvaja načrtno gospodarjenje z gozdovi, kot na Kočevskem. Tod začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil prav tu objavljen prvi gozdni red na Slovenskem. In slogan letošnjega Tedna gozdov je ravno »Načrtno z gozdom!« ki poteka do 30. maja.

Prvi dogodek v okviru tedna se je odvrtel že v četrtek, 20. maja, visoko nad vasjo Borovec z otvoritvijo pragozdne učne poti Krokar.

Izhodiščna točka je na tisoč metrov nadmorske višine, nedaleč od pobočja Strma reber. Ob informativnih tablah z imeni Pragozd Krokar, Pragozdna učna pot Krokar in Bukovi gozdovi se pot mimo čemaževih polj po gospodarskem delu gozda dviguje do pred petimi leti odmrle smreke. Pri teh vratih vstopamo v gozdni rezervat Borovec, kjer je gibanje omejeno, in sicer samo v okviru uradnih poti. To tudi pomeni, da ne smemo trgati sadežev in drugega rastlinja.

Pragozd Krokar je bil leta 2017 vpisan na Unsecov seznam svetovne naravne dediščine.

Pogled z vrha Cerk

Po 15-ih minutah hoje pridemo do najvišje točke, na vrh Cerka (1.142 m). od koder se odstira mogočni razgled na del pragozda Krokar in na morje zeleno obarvanih gozdov, vse tja do Gorjancev in Gorskega kotarja. Nato se pot spusti v smeri osrednjega dela pragozda Krokar, kjer lahko spoštljivo in brez vstopanja občudujemo rezultat tisočletnega naravnega razvoja.Za tablo z imenom pragozda in navodilom, da vstop v območje neokrnjene dediščine ni dovoljen, se v polkrogu odvija proces bržkone več stoletnega odmiranja padlih bukovih debel. Z zmernim tempom se po približno dvajsetih minutah vrnemo na izhodiščno točko.

Narava težko prenaša človeško nespametno ravnanje

»Priča smo dodani vrednosti v naši neokrnjeni naravi, do katere se moramo spoštljivo obnašati,« je ob predstavitvi poti poudaril Miha Varga iz Zavoda za gozdove RS, ki je vodil projekt BEECH POWER, financiran v okviru programa Interreg Central Europe. Kako gozdno harmonijo in očarljivost ohraniti pred vdorom omajnih radovednežev, so ideje med potjo delili tudi drugi predstavniki gozdarskih in okoljskih inštitucij, povabljeni na prvi dogodek v okviru tradicionalnega Tedna gozdov. »Sedanjo zakonsko regulativo je treba vsekakor dopolniti. Želimo si več nadzora v nedrih gozda, najbolj pa je pomembna vzgoja v odnosu do narave, ki težko prenaša nespametno človekovo ravnanje,« je dejal Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Divja narava pragozda Krokar

Priložnost, ko naj se poenoti gozdarska stroka

Sicer sta pri projektu vzpostavitve pragozdne poti Krokar sodelovala Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Z veseljem smo pristopili k temu projektu in enako bomo pri podobnih sodelovali tudi v prihodnje,« je povedal direktor družbe SiDG, mag. Robert Tomazin. Pove še, da je bilo v preteklosti preveč razdorov med gozdarji, zato je napočil čas, da bi s strokovnimi prijemi stopili skupaj, s čimer bi brez dvoma dvignili ugled stroki.

»Veseli smo, da smo lahko pripomogli k pripravi nove učne poti. Verjamemo, da bo pomembno vplivala na prenos znanja, zlasti na mlajše generacije, ki bodo kmalu postale odgovorne za nadaljnji razvoj celotne družbe, v kateri bodo gozdovi zagotovo le pridobivali na svojem pomenu.« mag. Robert Tomazin, glavni direktor SiDG.

Ta pot nam omogoča, da obiskovalce popeljemo do roba pragozda in, da jim omogočimo pogled vanj, ne pa vstopa. Upajmo, da bodo to kot njihovo zavezo do narave znali ceniti,« ne dvomi Katja Konečnik, vodja kočevske območne enote Zavoda za gozdove.

Več kot 60 odstotkov vseh slovenskih gozdnih rezervatov je na območju državnih gozdov, s katerimi od leta 2016 upravlja SiDG. Kočevsko je tudi največje in najbolj gozdnato slovensko območje Natura 2000, ki po površini obsega nekaj več kot 100 kvadratnih kilometrov.

Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 hektarjev, največji od štirih pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države. Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo preko 9.500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

*plačljiva objava*

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki