Suhorobarstvo je tradicionalna obrt, ki že od 15. stoletja preživlja marsikatero ribniško družino. Janez Govže iz Sušja je predstavnik četrte generacije izdelovalcev lesenih izdelkov. Z mladostno energijo je popolnoma prevzel domačo obrt in velja za enega najmlajših izdelovalcev suhe robe. Mladostna vznesenost je v poslu s tradicijo zelo pomembna. Ena prvih poslovnih odločitev našega sogovornika je bila vzpostavitev spletne strani. Ribnčan Urban je s pomočjo interneta po svetu še bolj znan.
Praded našega mladega sogovornika je s poslom začel pri domačiji, ki je v Sušju in okolici znana kot »beli maln«. Še pred vojno je moč vode, ki je poganjala mlin, izkoristil za lesostrugarstvo. Z novo generacijo je v hišo prišla elektrika, in posel je cvetel vse do obdobja razpada Jugoslavije. Zahteve trga so pokazale, da je bilo potrebno proizvodnjo dejavnost razširiti s trgovino. Trgovinska dejavnost je razširila asortiman lesenih izdelkov za dom in široko potrošnjo. Sogovornikov oče je takrat videl priložnost v izdelavi klasičnih suhorobarskih izdelkov.
Še vedno se največ prodaja tisto, česar največ potrebujemo. Torej kuhalnice in deske
»Še vedno se največ prodaja tisto, česar največ potrebujemo. Torej kuhalnice in deske,« pove Govže.
Če se sprehodite po spletni strani podjetja GOV-WOOD, vaša košarica ne bo ostala prazna. Poleg klasičnih suhorobarskih produktov najdete tudi veliko izdelkov za sodobna gospodinjstva oziroma domove.
Tudi v klasični obrti je potrebno iti v korak s časom
Tudi v klasični obrti je potrebno iti v korak s časom, je prepričan Govže, ki je posel prevzel, ko je zaključil šolanje. »Sem med mlajšimi, ki so popolnoma prevzeli tovrstno obrt. Moji kolegi občasno pomagajo doma ali so zaposleni preko staršev, ki so suhorobarji.«
In kako mladi cenijo domač rokodelski produkt? Podjetnik odgovarja, da premalo. Mnogi niti ne poznajo razlike med proizvodi množičnega trga in izdelkom, za katerega je potreben trud.
Na srečo pa kvaliteto slovenskih oziroma ribniških izdelkov prepoznava Evropa, ki daje prednost domačim izdelkom. »Kitajci so v poslu tigri. Nalagajo najboljši slovenski les, na Kitajskem pa ga spremenijo v proizvod, ki ga potem želijo drago prodati. Stroški so tukaj ogromni,« pojasni ozadje posla. Največ strank je še vedno iz Slovenije. Včasih je bilo več poslovanja z Nemčijo, danes pa se tam pozna kriza.
A Govžeta razmere na trgu ne skrbijo, saj dela z veseljem in hkrati z disciplino.
Vodilo podjetja je kakovost, in ta bo zagotovo delo prinesla tudi naslednjim generacijam.
