V soboto, 18. maja, se je ob Kočevskem jezeru zbrala skupina žensk, ki so si nekoč delile šolske klopi. 40-letnico mature so praznovale zadnje medicinske sestre ljubljanske Srednje zdravstvene šole, katere program se je naslednje leto preimenoval v tehnik zdravstvene nege. Nekoč sošolke so se skozi leta pridno dobivale na obletnicah, tokrat pa je čast organizacije okrogle obletnice pripadla trem Kočevkam: Vesni, Vladki in Jadranki.
Na srečanje ob okrogli obletnici je prišlo 19 od 33 dam iz celotne Slovenije, ena izmed njih celo iz Švice. Nazadnje so se videle pred desetimi leti, in če ne bi korona pomešala štrene, bi se videle že prej. A tako je bilo snidenje še bolj posebno. Nekatere izmed njih prihodnje leto čaka pokoj, druge pa ta zaslužen predah čaka v naslednjih letih.
»Srečanje je bilo zelo čustveno. Zmanjkalo nam je časa, pa smo bile skupaj od 12. do 21. ure,« deli organizatorka Vesna Lipovac.
Zbrane so v gostišču Penzion Jezero obujale spomine na srednješolske dni. »Bilo je lepo in težko. Dopoldne smo imele prakso, po štiri ure vsak dan, popoldne pouk. Razen ob četrtkih, ko smo imele pouk dopoldne in popoldne. Šle smo po vseh bolnišnicah, po domovih za ostarele, vrtcih, bile smo v porodnišnici. Po tri tedne v vsaki ustanovi. Vsak oddelek je specifičen, lepo je v porodnišnici pri porodih. Nabrale smo veliko izkušenj že tekom šolanja,« se spominja sogovornica. Zaradi obsežne prakse je bil prehod na delovno mesto lažji.
Mnoge izmed njih so bile kasneje tudi sodelavke, vse pa so življenje na takšen ali drugačen način posvetile zdravstvu in negi. »To je poslanstvo, to te vleče in ne gre iz tebe. To je služba, ki jo nosiš s seboj,« doda sogovornica. Srečuješ se z izjemno težkimi situacijami, ki jih razumejo le ljudje, ki si delijo poklic. Zato so takšna srečanja še toliko bolj dragocena.
A 40. obletnica je minila predvsem v smehu. Anekdot je nešteto, pripomni Vesna Lipovac. Seveda pa je nekaj tudi takšnih, ki niso za vsa ušesa. Skupina deklet denimo nikoli ne bo pozabila, kako jih je po zaključenem šolanju bratranec ene izmed sošolk naložil na traktorsko prikolico in jih popeljal po ljubljanskih ulicah.
To so spomini, ki se jih bodo zadnje medicinske sestre še dolgo oklepale. Njihova služba ni lahka, zato so ravno takšne dogodivščine tiste, ki jim dajejo moč, da še naprej opravljajo tako plemenit poklic.