Odstotek mladostnikov, ki uživajo energijske pijače, narašča med 11. in 15. letom starosti!
Energijske pijače spadajo v skupino brezalkoholnih pijač z dodanim kofeinom, taurinom, glukonolaktonom, ki imajo vpliv predvsem na centralni živčni sistem. Pogovarjali smo se z dr. Živo Lavrišo, univ. dipl. inž. živ. tehnol. iz Inštituta za nutricionistiko o tem, kaj vse še vsebujejo in kakšne posledice prinaša prekomerno pitje teh pijač.
Med najpogostejše sestavine energijskih pijač se uvršča kofein, ki ga vsebujejo znatno več od prave kave ali čaja. »Energijske pijače vsebujejo visoke koncentracije kofeina, poleg tega pa se pogosto prodajajo tudi v večjih embalažah. In z eno takšno pijačo lahko torej zaužijemo bistveno večje količine kofeina, kot bi jih npr. s skodelico kave,« pravi Živa. Kot pravi se količine kofeina v teh pijačah gibljejo med 80 mg in pa tudi do 200 mg na pločevinko. Zaužitje kofeina pa preide v večino tkiv in tudi v možgane. Molekula kofeina je zelo podobna organski bazi adenozinu, ki nastopa v številnih biokemijskih procesih v organizmu. Kofein je po eni strani psihoaktivna snov, ki stimulira centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti, zveča uporabo energije in hkrati zmanjša občutek lakote, po drugi strani pa je kofein blagi diuretik. Dnevno je za zdravo odraslo osebo priporočljivo, da na dan zaužije 1-3 skodelice espreso kave, to pomeni od 100 do 250mg kofeina. Odmerki, ki presegajo 300mg kofeina pa lahko že povzročajo nezaželene učinke kot so: nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišične krče, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor.
Energijske pijače uživa vsak šesti 11-letnik (15,3 %) in že vsak drugi 15-letnik (48,5 %).
Nevarne posledice pitja teh pijač:
- srčni zastoj,
- glavoboli in migrene,
- povečana anksioznost,
- nespečnost,
- diabetes tipa 2,
- odvisnost,
- nervozo,
- alergijske reakcije,
- visok krvni pritisk,
- duševne bolezni, agresivnost, utrujenost.
Vsebujejo tudi taurin, ki je sicer aminokislina in je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani ljudi, vendar v precej nižjih količinah, kot v teh pijačah. Tako kot kofein tudi taurin vpliva na centralno živčni sistem, predvsem pa je njegova glavna vloga regulacija natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah. »Poleg navedenega, energijske pijače pogosto vsebujejo še inozitol, glukoronolakton ali gurano. Vpliv kombinacije sestavin v energijskih pijačah zaenkrat ni dovolj natančno raziskan, še posebej nevarno pa je lahko mešanje teh pijač z alkoholom, ki lahko negativne učinke še poveča,« pravi Živa.
Mladostniki in pitje energijskih pijač
Obarvano na podlagi: Avtorice Veselska, Husarova in Kosticeva s Slovaške so v nedavni raziskavi pokazale, da je uživanje energijskih pijač pomembno povezano s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so se povečevale s pogostostjo uživanja energijskih pijač.
Mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra napitkov, ki morajo vsebovati tudi uravnoteženo količino elektrolitov. Seveda je najprimernejša pijača za odžejanje navadna voda. Zadnja leta pa je med mladostniki vse bolj popularno pitje energijskih pijač. Po podatkih NIJZ to pijačo uživa več kot 34,4 odstotka mladostnikov, vsak šesti 11-letnik in drugi 15- letnik. Medtem, ko se otrokom in mladostnikom odsvetuje pitje kofeina, pa je zanimivo, da starši svojim otrokom dovolijo pitje energijskih pijač in to brez zadržkov. »Strokovnjaki že dlje opozarjamo, da je uživanje energijskih pijač pri otrocih in mladostnikih neprimerno. Glede na podatke zadnje raziskave o prehranjevanju prebivalcev Slovenije, energijske pijače vsaj 1x tedensko uživa dobrih 8 % mladostnikov,« pravi. Nekateri jih celo uživajo tudi po večkrat na dan. Kot pravi Živa je zato pomembno aktivno osveščanje o negativnih vplivih tovrstnih pijač za otroke in mladostnike.
Mlade privablja sladek okus in intenzivne barve
Energijske pijače za nekatere mlade predstavljajo vstop v svet odraslosti.
Energijske pijače so najpogosteje povezane z uspehi drznih mladih posameznikov v športu in glasbi. Otrokom in mladostnikom so vsiljene preko neposrednega in posrednega oglaševanja tako na družbenih omrežjih kot v različnih medijih. Po drugi strani pa so vsem prosto dostopne v živilskih trgovinah in kot pravijo na NIJZ predstavljajo za nekatere vstop v svet odraslosti. »Običajno so prijetnega sladkega okusa in so intenzivnih barv, kar pritegne mlajše,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
So pa nekatere države že prepovedale prodajo energijskih pijač mladoletnim. Prva država v EU je bila leta 2014 Litva, ki je prepovedala prodajo energijskih pijač mladim do 18. leta, podobno je storila Latvija in Velika Britanija, ki je starostno mejo znižala na 16. let. Kot pravi Živa je razmislek o učinkovitih ukrepih za zaščito otrok in mladostnikov v tej smeri, tako kot drugo, tudi v Sloveniji zagotovo na mestu.
K.N.