E-UTRIP
Featured Narava & zdravje Novice Zdravje

V Kočevju razsaja mišja mrzlica!

»V našem lokalnem okolju že več tednov opažamo porast obolevanja za mišjo mrzlico. Bolezen je lahko resna in ima slabe izide,« pravijo iz ZD Kočevje ter pozivajo k previdnostnim ukrepom.

Prenaša se preko delcev iztrebkov miši, od tod tudi ime bolezni. Najpogosteje pridemo v stik ravno v spomladanskih mesecih, ko se intenzivneje lotevamo pospravljanj in čiščenj kleti, lop, podstrešij, drvarnic in podobnih prostorov, kamor miši, voluharji in podgane rade zaidejo, ali pa pri opravljanju del na vrtu ali polju.

Kaj je mišja mrzlica?

Je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Inkubacijska doba oziroma čas od okužbe do nastanka prvih znakov bolezni je običajno od 2 do 4 tedne, lahko pa celo do dveh mesecev. Kot že omenjeno so kronični nosilci bolezni miši, voluharji in podgane. Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihovanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje.

Simptomi in faze razvoja bolezni

Mišja mrzlica se kaže »z vročino, mrzlico, glavobolom in slabim počutjem, bolečinami ledveno in v trebuhu. Zdravimo jo simptomatsko, cepiva ni,« pojasnijo zdravstveni delavci in svetujejo, da v primeru znakov, čimprej kontaktiramo osebnega zdravnika.

Faze razvoja bolezni se razlikujejo glede na virus, ki ga oseba prejme. Obstaja namreč preko 25 različnih vrst. Najpogosteje pa bolezen poteka tako, da se v prvi fazi najprej pojavi visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic, opisuje NIJZ.

V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega  padca  krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti,  krči, krvavitve v koži in sluznicah.

Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin  in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.

Smrtnost bolezni je 5 – 15 %. Tisti, ki bolezen uspešno prebolijo, se razvije doživljenjska zaščitna imunost, saj še ni poročil o ponovnih okužbah.

Nasveti za preprečevanje okužb

NIJZ priporoča, da za preventivo pred morebitno okužbo predvsem skrbimo za dosledno in temeljito umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi.

Sicer pa v domačem okolju:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo,

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

  • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru,
  • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer eno enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devetimi  enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca,
  • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut,
  • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni,
  • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov,
  • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, med opravljanjem dela ne kadimo,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.
  • ne poležavamo in posedamo na golih tleh.

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki