Danes ob 9. uri se je začel zrelostni preizkus za več kot 7.000 maturantk in maturantov, ki so se prijavili na spomladanski rok splošne mature. S pisanjem eseja iz materinščine s tematskim sklopom “Razmerja med generacijami” oziroma s poznavanjem besedil Gorana Vojnovića in Petra Pettersona bodo skušali kar najbolje opraviti s prvim delom maturitetnih preizkusov.
Kaj pa maturantje, ki so trenutno okuženi?
Dijaki, ki morajo zaradi rizičnega stika z okuženo osebo biti v karanteni, lahko z negativnim in le 24-ur starim PCR-testom vseeno opravljajo maturitetni izpit. PCR test enostavno predložijo pristojnim. Ko dijak odpiše maturitetni preizkus, nadaljuje karanteno do izteka. Ampak… po testu mora s karanteno – kljub negativnemu testu – nadaljevati do izteka. Po kakšni logiki? Kdo bi vedel.
Drugi del pisnega izpita iz materinščine bo 31. maja
Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 29. maja, 8., 10., 14. in 15. junija.
5. junija bodo maturanti imeli preizkus iz matematike.
Med 1. in 16. junijem bodo potekali pisni izpiti iz izbirnih predmetov.
Ustni del mature bo potekal med 14. in 23. junijem.
Poklicna matura se začne kasneje, in sicer 29. maja, kot je bilo včasih. Poklicno maturo bo opravljalo kar 10.000 dijakov.
6. in 9. razredi prav tako preverjajo znanje
… namreč, danes tudi ti učenci – teh je več kot 40.000 – opravljajo preizkus, in sicer Nacionalno preverjanje znanja oziroma NPZ, ki bo potekalo do 10. maja. Danes tudi osnovnošolci tako preverjajo znanje slovenščine, sledi matematika v četrtek, v ponedeljek pa angleščina oziroma nemščina za šeste razrede, deveti pa bodo lahko – poleg tujega jezika – izbirali še med biologijo, športom in zgodovino.
Ampak, kakšen je sploh namen NPZ-jev?
Kot pravi ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Peter Pirc, se letos rezultati ne upoštevajo, “tudi sicer pa so se le, če so s tem soglašali učenci in starši,” še pove in doda: “NPZ nikoli ni bil merilo za uspešnost posameznika ali pa šole.”
… in kakšen je potem sploh smisel?
Pirc pravi, da “bo potrebno tu narediti spremembo v bodoče in dati NPZ-ju vsaj neko težo, če že drugega ne, vsaj oceno pri predmetu.” Seveda, učenci so motivirani (večinoma) le takrat, ko za vložen trud in delo nekaj prejmejo. V šoli je recimo to ocena, kaj pa pri NPZ-ju? Pravzaprav nič. “Žal se dogaja, da se ne potrudijo naloge niti dobro prebrati, kaj šele, da bi se je lotiti reševati. To je nedopustno in tu se morajo zgoditi spremembe, ki se obljubljajo že dolgo,” pove Pirc.
“Moje mnenje je, da je v tem trenutku izvajanje NPZ-jev na način, ki potegne za sabo velike stroške (tiskanje, mape, prilagoditve, posebna varstva, astronomska cena pošte…), popolnoma NEPOTREBNO. Če bi že želeli pridobiti adekvatne rezultate, jih bi enostavno z navadnim ocenjevanjem na šoli. S tem bi ogromno prihranili, prav tako pa pridobili gotovo primerljive rezultate.” Peter Pirc, OŠ Zbora odposlancev.
N.Š.