Šola na daljavo marsikateremu staršu predstavlja velik izziv, kaj šele, če mora zraven opravljali še svoje delovne obveznosti. Predvsem pa je z drugačno organizacijo veliko breme padlo na pleča staršev, katerih otroci obiskujejo prvo triado, saj slednji potrebujejo nekoliko več pomoči in usmeritev, kot učenci višjih razredov in dijaki.
Domačinka Tea Južnič iz Kočevja, mamica osnovnošolca, ki obiskuje 3. razred, je svoje razmišljanje o situaciji šole na daljavo strnila v simpatični obliki. Napisala je duhovito a še kako realno pesem, ki izraža po mnenju ostalih staršev točno to, s čimer se trenutno soočajo. Preberite si jo v nadaljevanju.
Pouk na daljavo – jesen
Zakaj učence nazaj v šolo ne spustijo,
preden mi zadnji živci popustijo?
Meni se počasi meša,
mulc nikakor ne opeša.
Pred poukom domačim sem na polno zagrozila:
“Do konca leta noben’ga razvedrila!”
Nobene tehnologije – najhujša je kazen,
od šoka dobil pogled je, tak prazen.
Držalo je cela dva tedna in pol,
počasi, počasi spet gre navzdol.
Pouk na daljavo enak kot spomladi,
najbrž si misli: “Kar se navadi!”
Spet teženje brez premora
pa bo zdržal do odmora.
Gor drži ga le še mal’ca
in kakava polna šal’ca.
Dogaja se mu in to je resnica,
čisto taprava svetovna krivica.
Šola spravlja res ga v obup,
on bi rad gledal cel dan you tube.
Vzeli so mi voljo in družbo,
najboljš, da grem nazaj v službo.
Hvala naravi, da raste tvoj brin,
iz njega nastane rešitelj moj gin.
M.K.