Zveza društev rejcev drobnice Slovenije je pripravila priporočila za ravnanje rejcev ob pokolu rejnih živali po zavarovanih živalskih vrstah. V primeru napada velikih zveri zveza rejcem priporoča prijavo škode, odklon podpisa sporazuma o škodi in postopek za uveljavljanje polne odškodnine.
Zaradi možnosti uveljavljanja pravice do polne odškodnine v primeru napada velikih zveri na drobnico rejcem priporočajo, da najprej prijavijo škodo, pri čemer naj zavarujejo dokaze in takoj pokličejo pristojnega pooblaščenca na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS).
O pokolu naj obvestijo tudi svojega kmetijskega svetovalca in pristojnega veterinarja ter poskrbijo, da bodo v zapisnik ZGS vpisane vse okoliščine, tudi to, ali se je napad zgodil na območju, kjer priporočena zaščita ni izvedljiva. Pri tem na zvezi društev predlagajo, da oškodovanec predstavniku ZGS na zapisnik takoj vloži vlogo za izdajo odločbe za odstrel zveri, so danes sporočili z zveze društev.
Ker polna odškodnina po obstoječem postopku, ki ga izvede zastopnik ZGS, ni upoštevana, oškodovancu na zvezi društev svetujejo, da odkloni podpis sporazuma o škodi. V tem primeru naj se v zapisnik zapiše, da bo oškodovanec predložil svojo cenitev s pomočjo cenilca iz imenika sodnih cenilcev kmetijske stroke.
Po izdelani cenitvi oškodovanec oziroma v njegovem imenu svetovalna služba vloži zahtevek za izplačilo škode na podlagi izdelane cenitve na ZGS, ki nato zahtevek kot predlog odda na ministrstvo za naravne vire in prostor. To izda odločbo, v kateri predlaga znesek in rok za izplačilo škode ter sporazum za poravnavo škode.
Če se rejec strinja z odškodnino, podpiše sporazum in škoda je izplačana. Če pa se rejec ne strinja z odškodnino, je napoten na vložitev civilne tožbe. Rejec v tem primeru sam prevzame stroške tako cenilca kakor tudi odvetnika in sodne takse, opozarjajo. Po postopku sodišče določi višino odškodnine, ki jo plača država.
Podrobnejša priporočila rejci lahko dobijo na zvezi društev, kjer menijo, da je škodo treba izplačati v celoti, tudi za pogrešane živali in ranjene živali, saj se pri drobnici v praksi živali ne zdravi, ker to po navadi presega njihovo vrednost.
Da ne bi prihajajo do pokolov drobnice, se rejcem priporočajo ukrepi za preprečevanje škode. Kmetje lahko posežejo po različnih ukrepih, med katerimi so uporaba pastirjev in pastirskih psov, namestitev visoko električnih ograd okoli pašnikov ter sodelovanje s strokovnjaki, ki lahko svetujejo o najboljših praksah za varovanje drobnice, ki ne vključuje kvotnega odstrela, poudarjajo v Društvu za dobrobit živali AniMa. ZGS tudi izvaja projekt Varna paša, ki si prizadeva za izboljšanje varnosti drobnice pred napadi volkov in drugih zveri.
Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ima v pristojnosti upravljanje z zvermi, v začetku meseca sicer ni imelo v obravnavi nobene vloge za odvzem iz narave volka. V sezoni 2022/2023 je bila na območju Slovenije po podatkih ministrstva potrjena prisotnost 17 volčjih tropov in enega tropa križancev med volkom in domačim psom. V Sloveniji je bilo v omenjeni sezoni 117 (107-125) volkov, kar predstavlja oceno povprečnega števila volkov, ki se v danem trenutku nahaja v državi.)
STA.