fbpx
E-UTRIP
Izpostavljeno Zanimivosti & Zabava

Navade, ki spremljajo praznično tradicijo

Vsaka kultura je ob praznovanju praznikov razvila številne navade, ki praznike še dodatno popestrijo. Veste, kdaj so se začela pojavljati božična drevesca? Zakaj sadimo božično žito in kakšen pomen nosijo hrestači, ki so zadnje čase zelo popularni tudi pri nas?

 Praznovanje božiča 25. decembra

Sprejetje 25. decembra kot dneva praznovanja božiča je bilo postopno in vključuje več dejavnikov. Začetki tega običaja so povezani z rimskim praznikom Saturnalije okoli zimskega solsticija. Krščanske cerkve so ta datum začele uporabljati za praznovanje rojstva Jezusa, da bi integrirale rimske elemente in olajšale sprejetje krščanstva med Rimljani. Prvo omembo tega datuma najdemo v rimskem zapisu iz 4. stoletja.

Božično žito

Sajenje božičnega žita je tradicija, ki ima globoke korenine v naši kulturi. Božično žito simbolizira novo življenje, rojstvo in plodnost. S tem dejanjem se izraža upanje in pričakovanje novega začetka, kar je povezano s praznovanjem rojstva Jezusa Kristusa ob božiču.

Božični čas je povezan z zimskim solsticijem, ko se narava počasi pripravlja na ponovno prebujanje. S sajenjem žita se simbolično povežemo z naravnimi cikli in izražamo upanje v rodovitnost prihodnjega leta.

Božično drevo

Božično drevo se je kot del božičnih tradicij prvič pojavilo v Nemčiji v 16. stoletju. Obstaja več legend in zgodb o tem, kako se je ta običaj začel, vendar je ena izmed najbolj znanih tista o Martinu Luthru, ustanovitelju protestantizma.

Po tej legendi je Luther leta 1517, ko se je sprehajal skozi gozd ob božičnem večeru, opazil zvezde, ki so svetile skozi veje drevesa. Navdušen nad tem prizorom je odrezal majhno smreko, jo prinesel domov in okrasil z lučkami, da bi posnemal sijočo zvezdo. To naj bi bila zgodnja oblika božičnega drevesa, ki je postala del božičnih običajev in se nato razširila po Evropi in po svetu.

Hrestač

Hrestač je povezan z božičem predvsem skozi klasični balet “Hrestač”, ki ga je ustvaril ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski. Zgodba se odvija na božični večer, ko deklica Klara prejme lesenega vojaka v obliki Hrestača kot darilo. Hrestač oživi in Klaro popelje v čarobno deželo.

Balet “Hrestač” je postal priljubljen del božičnih in novoletnih tradicij. Številne predstave se izvajajo prav med praznično sezono.

Bela omela in božič

V nekaterih kulturah velja, da je bela omela magična rastlina, ki prinaša srečo in blagoslov. Povezava med belo omelo in božičem izvira iz starih poganskih verovanj, ki so se prepletla s krščanskimi tradicijami.

Bela omela ostane zelena tudi pozimi, ko večina dreves izgubi liste. Ta zelena barva simbolizira večnost, življenje in upanje v času zimskega mraka. Zato se bela omela pogosto povezuje z obnavljanjem življenja, kar je temeljni motiv božičnega sporočila o rojstvu Jezusa.

V nekaterih ljudskih verovanjih je bela omela veljala za sveto rastlino z zdravilnimi lastnostmi. Povezana je bila z zaščito pred zlom in boleznimi. Ta mistični pomen je lahko prispeval k njeni vključitvi v praznične tradicije.

Adventni venček

Adventni venček je krščanski liturgični simbol, ki označuje pričakovanje in pripravo na božič, torej na rojstvo Jezusa Kristusa. Pogosto ga sestavlja venček iz zelenja, obdan s štirimi svečami. Vsaka sveča predstavlja eno od štirih adventnih nedelj. S postopnim prižiganjem sveč se simbolizira naraščajoča svetloba v temi, kar predstavlja prihajajočo luč Jezusa Kristusa. Simbolizira večnost, upanje in življenje, saj zelenje kljub zimskemu hladu ohranja svojo svežino.

Šampanjec

Šampanjec je povezan s praznovanjem, razkošjem in posebnimi trenutki, kar prihod novega leta tudi je. Šampanjec je bil v preteklosti povezan z aristokracijo in luksuzom. Tako se je razvila asociacija med šampanjcem in dobrim življenjem, srečo ter obiljem, kar se mnogim zdi primerno za začetek novega leta.

Svinjina na novega leta dan

V Sloveniji imamo običaj, da na novega leta dan jemo svinjino, ker naj bi to prineslo srečo. Ni pa menda dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj. »V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše,« je navedeno v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom.

V rdečem v novo leto

V nekaterih kulturah rdeča barva simbolizira srečo, blagostanje in zaščito pred zlom. Nošenje rdečih oblačil naj bi pomagalo oživiti in osvežiti energijo ter ustvariti pozitiven začetek novega leta.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki