Medtem ko prazniki praviloma prinašajo občutek radosti in povezanosti, za nekatere posameznike predstavljajo čas poglobljenih duševnih stisk in v skrajnem primeru misel na samomor. Družbene norme in pričakovanja lahko povečajo pritisk na posameznike, da praznikov ne doživljajo kot najlepši del leta.
Na kaj pomislite ob besedni zvezi »veseli december«? Večina pomisli na praznično okrašene domove, polne mize, darila in predvsem druženje. A v senci tega veselja biva tudi stiska.
Zgodovinsko gledano so prazniki od vedno predstavljali obdobje družinskega povezovanja, hkrati so od nekdaj nekateri posamezniki v času praznikov doživljali izolacijo, kar je lahko vodilo do duševnih stisk.
Pomembno je razumeti, da ni nobene “pravilne” reakcije na praznični čas. Ljudje imajo pogosto visoka pričakovanja glede tega, kako bi morali biti prazniki. Ko ta pričakovanja niso izpolnjena, se lahko počutijo razočarane.
Lučke, božične melodije, dišave, darila …
Prazniki so pogosto močno komercializirani. To lahko povzroči občutek pritiska, da kupite draga darila in organizirate razkošne zabave. Marsikomu kupovanje daril in organizacija zabave povzroči toliko stresa, da vse zgubi smisel. V času praznikov imamo občutek, da so vsi veseli, vsi združeni.
Ljudje, ki nimajo tesnih družinskih ali prijateljskih odnosov, se lahko med prazniki počutijo še bolj osamljene. To lahko poveča tveganje za depresijo in samomor. Podobne občutke gojijo tudi ljudje, ki so izgubili ljubljeno osebo.
Največ samomorov je spomladi
Največ samomorov se sicer zgodi po praznikih, po koncu vikenda (v ponedeljek) in sredi spomladi (aprila in maja), navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
»Kar se tiče samomorov v decembru oziroma v prazničnih dneh, na Inštitutu za varovanje zdravja opažajo, da število le-teh od druge polovice leta proti decembru postopoma upada, potem se januarja začne postopoma povečevati, dokler aprila in maja ne doseže vrha. Krizni niso le prazniki, temveč vsak prosti čas, ki prinese pričakovanja, da bo nekaj drugače … Največ samomorov je spomladi, ko je razlika med zadovoljstvom drugih ljudi in lastnim občutkom nesreče največja,« dodajajo strokovnjaki. Če statistika samomorov med prazniki ne izstopa, izstopajo primeri duševnih stisk. Veste, kje poiskati pomoč?
Telefon kot podporni medij ob duševni stiski
Svetovalci so posamezniku na voljo za podporo in pogovor, lahko pa mu tudi pomagajo pri nadaljnji napotitvi k ustreznemu strokovnjaku. Prednost telefonov je, da so nekateri dostopni 24ur/dan ter brezplačni – in zato na voljo široki množici ljudi.
