Na osrednji proslavi ob prazniku Občine Črnomelj je Plaketo Občine Črnomelj prejel župnik Jože Pavlakovič, ki je že 33 let dušni pastir v župniji Stari trg ob Kolpi, ki zajema celotno Poljansko dolino. Poleg farne cerkve sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi je v župniji še devet cerkva, šest v občini Črnomelj in tri v občini Kočevje: V Predgradu, v Čepljah in v Spodnjem logu.
V Ljubljani se je izučil za mizarja in se vrnil v domačo Belo krajino. Poklic je opravljal sedem let, v prostem času pa je bil sila dejaven v krajevni skupnosti, pri gasilci, pri folklori, seveda tudi pri obrtnikih. »Najtežje v življenju mi je bilo, ko sem moral posloviti od domače vasi in ljudi ter vzeti tisto, kar je kazalo, da bo pomagalo preživeti. Tako je pač hotel stvarnik,« se tistih časov spominja priljubljeni božji služabnik, za priznanje pa je dejal: »Čez dve leti bom dopolnil 75 let. Morda bi takrat bolj pasalo. Ampak tudi če je zdaj, nič zato.«
Hm … folklora
Stopil je skozi vrata semenišča in končal Teološko fakulteto. Vedoč za njegov izjemen čut do posameznika, ljudi, skupnosti, mu je Katarina Špehar, ki ji je zahvalen za vso pomoč še danes, pred 33 leti, ko je nastopil za duhovnika v župniji Stari trg ob Kolpi, dala vedeti, da bi bilo prav, da poleg pastoralnega dela nadaljuje s svojimi konjički. Seveda se tega ni povsem otepal, korajžo mu je dal tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki ga je kot božjega pastirja poslal blizu doma, v Belo krajino. Dejal mu je, da ga ne morejo ustaviti, da ne bi kaj delal. »Pojdi tja in delaj kaj hočeš, me pa veseli, da ti kaj drugega ne roji po glavi. Pol sem naredil ladjo in bil nekaj časa celo mornar, kot tajnik Krajevne skupnosti, ja to si res štejem za veliki uspeh, nam je uspelo s takratnim ministrom za finance Zvonetom Ivanušičem, kot se temu reč lobirati, za izgradnjo doma Šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih,« se še živo spominja. Enako tudi vnovičnega srečanja z nadškofom, ko mu je povedal, kako stvar v fari gre, ga je ta naklonjeno, očetovsko, opogumil (svetoval). »Dobro, za kulturo, saj veš, nič ne rečem, ampak … Hm, folklora … Za ono drugo – kot tajnik KS – je prav, da pomagaš, samo nikar se ne podpisuj.«
Po Kolpi je prevažal (tudi) Pahorja
Jože je obljubo držal, saj se je ladje kmalu znebil, od takrat ne pleše več, je pa kot podporni član ostal zapisan pri kar sedmih gasilskih društvih. Je pa v času, ko je Borut Pahor iskal podporo za vstop v državni zbor, bodočega poslanca in kasneje tudi predsednika države v svojem čolnu peljal po Kolpi, v bližini Dola. »Zdaj bi ga res lahko poklical, da nadaljujeva s pogovori, za katere je takrat zmanjkalo časa,« se nadeja priljubljeni podeželski župnik, ki je škofom zahvalen, da so ga po upokojitvi še naprej pustili, da opravlja pastoralno delo. Odtisi njegovih mojstrskih (tudi rezbarskih) rok so pustili sledi ne le v farni cerkvi in župnišču temveč tudi pri obnovi – večino z lastnim denarjem vseh podružnic. »Ko sem prišel za župnika smo z lesenimi skodlami prekrili cerkev sv. Vida v Lazih, zdaj je napičil čas za zamenjavo z drugačno kritino,« si želi prejemnik letošnje Plakete Občine Črnomelj.
Lesene jaslice – »celoten Betlehem«
Enako tudi, da bi v farni cerkvi sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi dokončali izdelavo novih hrastovih klopi. Te so obogatene s 40 figurami, reliefi iz stare in nove zaveze, ki jih je upodobil rezbar Tone Šegina iz Zagozdaca, prostor v božjem hramu bo dobilo tudi več deset portretov slovenskih mučencev in pričevalcev. Tone je lani sklesal mega jaslice, iz velikega hloda pa so v Zagozdacu postavili leseno kapelo. Župnik Jože je znan tudi po svojih prečudovitih jaslicah, ki niso le jaslice, temveč »celoten Betlehem«, saj zavzemajo celoten prezbiterij in prvi del župnijske cerkve. »Zlagamo jih od leta 2005. Oče je znal naredi prav posebne, jaz sem nadaljeval v šoli, večino pa jih je izdelal Tone. Zdaj se je teh figur nabralo približno 450. Vsakič, ko jih štejem, vedno pridem do drugačnega izračuna.«
Pomoč »izgubljenim sinovom«
Pri izdelavi jaslic so mu pomagali tudi fantje iz terapevtske skupnosti za odvajanje odvisnosti TAV, ki je od leta 2005 trinajst let delovala v župnišču. Kot ustanovitelj (voditelj) je pomagal več kot 100 »izgubljenim sinovom« in mnoge tudi spravil na normalno življenjsko pot. »Ko je po kraju šel glas, da bomo odprli Komuno, je nastal takšen preplah kot takrat, ko so Trije kralji prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu v Jeruzalem. Na srečo se je kmalu vse skupaj poleglo, saj so ljudje dojeli, da med nami niso prav nobeni čudaki, ki bi koga ogrožali, ampak mladostniki, ki nesejo svoj križ in iz sebe hočejo narediti kaj drugega kot odvisnike. Zraven je stopil tudi Peter Madronič iz podjetja Unior in moji Poljnaci, ki se jim zahvaljujem, da me po tolikih letih še naprej prenašajo,« se je Jože, ki ga nikoli ne izdaja iskren in širok nasmeh zahvalil predlagateljem (Poljancem) za prejemnika Plakete občine Črnomelj. Se bo vedno odkritosrčnemu in nasmejanemu župniku s predlogom, naslovljenim na občino, zahvalil tudi drug del Poljanske doline, KS Predgrad, ki je del kočevske lokalne skupnosti?
(mgć)