»Letos je noro, divjih prašičev je veliko, videvamo tudi trope, v katerih je od deset do petnajst živali,« glas povzdigujejo kmetje, pritrdijo jim tudi lovci.
»Ko se na travnik ali njivo spravi divja svinja in povabi svoje mladiče, da se ji pridružijo, takrat ni pametno hoditi,« nam je en dan dejal kmet iz Knežje Lipe in pokazal na večji razrit travnik. »Rušo ni lahko obnoviti. Divjad je državna, odškodnine za škodo so bore. To kmete zelo tepe,« je še dejal.
Prašičja družina se navadno tudi podnevi loteva velikih površin, na odrinjenih območjih, je pa ob koncu tedna udarila na manjšo travnato površino v naselju Breg pri Ribnici. Ponoči je čez leseni most na Bistrici bržkone trop prilomastil izpod Breškega hriba in s koničastimi rilci, ne da bi kdo slišal, »preoral« zelenico tik pod hišami. Travnika na drugi strani reke se niso lotili, ker je bil nekaj dni pred tem polit z gnojevko, zato jim je močno zadišalo po »ekološkem« ritju in iskanju podzemskih delov rastlin in plodov, ki sestavljajo večino v prehrani divjih prašičev.
V zadnjem letu naj bi se zaradi dobrega obroda žira, želoda in kostanja zelo razmnožili, povrh je bila zima dokaj mila, zaradi epidemije novega koronavirusa skupinski lov ni bil dovoljen.
In, divji prašiči so med nami, kar sicer najbolj vedo povedati lovci, ki se počutijo nemočne, saj plan odstrela, ki ga določa država, ni zadosten glede na povzročeno škodo.
(mgć)