Uspešna, inovativna in priljubljena … Vsi ti pridevniki opišejo le delček vodilne srednješolske izobraževalne ustanove na Kočevsko-Ribniškem, Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, ki svoje poslanstvo opravlja že od leta 1872. Učitelji pri svojem delu uporabljajo vrsto sodobnih pristopov, ki dijake maksimalno pripravijo na nadaljnjo življenjsko pot, kar dokazujejo številna priznanja in uspehi, ki so jih v tem času uspeli pridobiti.
Priljubljenost Gimnazije in srednje šole Kočevje iz leta v leto narašča, kar prikazuje tudi število vpisov dijakov v preteklih letih. Leta 2017 so namreč zabeležili 320 vpisov, leta 2018 350, leta 2019 370, v preteklem letu pa že kar 413. Vpis v šolo je predvsem odvisen od števila učencev v osnovnih šolah v širši kočevsko-ribniški regiji, iz katerih prihajajo dijaki.
Katere programe nudijo?
Dijaki ob vpisu lahko izbirajo med kar osmimi različnimi programi:
- obdelovalec lesa (nižje poklicno izobraževanje),
- mizar (srednje poklicno izobraževanje),
- oblikovalec kovin – orodjar (srednje poklicno izobraževanje),
- trgovec (srednje poklicno izobraževanje),
- ekonomski tehnik (3+2) (poklicno-tehniško izobraževanja),
- ekonomski tehnik (srednje strokovno izobraževanje),
- strojni tehnik (srednje strokovno izobraževanje),
- gimnazija.
Zavedajo se, da je izobraževanje pomembno v vseh obdobjih življenja, tako za mlade kot tudi odrasle. Zato v vseh naštetih programih in dodatno v programih lesarski tehnik (3+2), strojni tehnik (3+2), bolničar – negovalec ter maturitetni tečaj izvajajo tudi izobraževanje odraslih.
Gimnazija in srednja šola Kočevje se postavlja v sam vrh najbolj uspešnih šol v Sloveniji
Ravnatelj Tomaž Markovič razkriva, da je šola imela na splošni maturi do sedaj 38 zlatih maturantov, od tega 4 diamantne (v letih 2014, 2015 in 2016), ki so na splošni maturi dosegli vseh 34 točk. Zelo dobri pa so tudi rezultati na poklicni maturi in zaključnem izpitu. »Šola danes namenja največ pozornosti in naporov k temu, da ohrani in razvija tradicijo ugledne in kvalitetne srednje šole, ki pa se prilagaja današnjim pogojem dela in razvoja. Ti dajejo poudarek trajnemu znanju, modernim oblikam učenja in poučevanja ter usposobljenosti mladih za vseživljenjsko učenje. Vse to namenjamo mladim ljudem, za katere želimo, da so gibalo razvoja in delovanja naše šole in domačega kraja,« pravi ravnatelj.
Gimnazija in srednja šola Kočevje je v zadnjih desetih letih kar dvakrat prejela najvišjo nagrado v šolstvu – Kumerdejevo nagrado.
V zadnjih desetih letih (2010 in 2019) je kar dvakrat prejela nagrado Zavoda Republike Slovenije za šolstvo – Kumerdejevo nagrado – za prispevek k razvijanju sodobnih pristopov in metod in njihovo vpeljevanje v pouk: v letu 2010 tim gimnazijskih učiteljev pod vodstvom mag. Jasne Vesel za projekt Razvijanje učnih strategij in v letu 2019 profesorica biologije Zorica Potisk za uvajanje formativnega spremljanja v pouk. Šola namreč že leta sodeluje v številnih razvojnih in inovativnih projektih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kot so: evropski oddelki, posodobitev gimnazijskih programov v splošnih gimnazijah, formativno spremljanje, trenutno v projektih OBJEM (Bralna pismenost in razvoj slovenščine) in PODVIG (Podjetnost v gimnaziji).
Urejanje dijaških kotičkov na šoli 
Novoletna odbojkarska tekma 
Izlet za Naj razred 
V okviru evropskega projekta Erasmus+ šola nudi dijakom poklicnih in strokovnih programov možnost obvezne dvo- ali tritedenske prakse v tujini, kjer dijaki krepijo svoje kompetence in razvijajo strokovna znanja v različnih podjetjih. Za dijake gimnazijskega programa pa šola v sodelovanju z dijaki samimi že vse od leta 2005 dalje izvaja mednarodne izmenjave. »Mednarodne izmenjave so po eni strani promocija domačega kraja, regije in države, po drugi strani pa dijaki razvijajo medkulturno kompetenco, strpnost, spoštovanje in prijateljstvo med mladi različnih narodnosti. Mednarodno sodelovanje dijakom omogoča edinstveno priložnost izkustvenega učenja. Žal je niz uspešnih izmenjav prekinila pandemija Covid-a,« nam je zaupala Mojca Adamič Varga, dolgoletna koordinatorica mednarodnih izmenjav v programu gimnazije.
»Svoje prednosti vidimo tudi v individualnem pristopu do dijakov, hitrem ukrepanju ob učnih težavah, posebni skrbi za dijake s posebnimi potrebami, dobri organizaciji dela in usklajenem delovanju učiteljev in drugih zaposlenih,« pravi Markovič.
S pomočjo evropskega projekta Podjetnost v gimnaziji dijaki razvijajo širok nabor podjetnostnih kompetenc
Sodobni pedagoški pristopi se nenehno spreminjajo in tem uspešno sledi tudi Gimnazija in srednja šola Kočevje. Eden izmed takih projektov je projekt Podjetnost v gimnaziji, v katerem kočevska gimnazija sodeluje že od maja 2018, z njim pa bo predvideno zaključila avgusta 2022. »Gre za evropski projekt, ki ga je prijavil in pridobil Zavod RS za šolstvo. V projekt so vključene vse slovenske gimnazije in devet zunanjih partnerjev. Zaradi svoje pedagoške naprednosti je Gimnazija in srednja šola Kočevje v projekt vključena kot razvojna gimnazija,« razkriva Ana Mihelič, vodja projekta, ob tem pa dodaja, da je ključni cilj projekta razviti in preizkusiti model celostnega razvoja podjetnostnih kompetenc pri dijakih.
»Že leta 2006 je Evropska komisija opredelila kompetenco samoiniciativnosti in podjetnosti kot eno od osmih ključnih kompetenc, ki so potrebne za vse člane družbe znanja. Zaradi prisotnosti moderne tehnologije je znanje oz. vsebina postala lažje dostopna, zato se mora šola osredotočiti na razvoj kompetenc, ki bodo dijakom in bodočim zaposlenim omogočile uspešno bivanje v družbi in zaposlitev na hitro spreminjajočem se trgu dela,« pojasni.
Veščine odločanja in reševanja problemov, veščine načrtovanja, organizacije in določanja prioritet, veščine pridobivanja in procesiranja informacij, zmožnost dela v timu in komunikacijske veščine so samo nekatere od trenutno najbolj zaželenih kompetenc na trgu dela.
Podjetnostne kompetence pri dijakih razvijajo sistematično preko različnih dejavnosti, kot so interdisciplinarni tematski sklopi, medpredmetni pouk, avtentično učenje, formativno spremljanje, učenje učenja, karierna orientacija, Ekošola, tekmovanje za Naj razred in e-vsebine.
Medpredmetni pouk spodbuja razvoj širokega nabora podjetnostnih kompetenc
Medpredmetni pouk je najbolj intenziven v okviru Interdisciplinarnih tematskih sklopov, ki so izbirni predmeti v 2. in 3. letniku. Tu gre za celoletno sodelovanje vsaj treh predmetov z namenom poglabljanja interdisciplinarne učne vsebine, poudarek pa je na projektnem delu dijakov.
Medpredmetni pouk pa na šoli izvajajo tudi v obliki posameznih medpredmetnih učnih ur, projektnih dni, tednov in medpredmetnih ekskurzij. Dodana vrednost medpredmetnega pouka je v osvetljevanju izbrane učne snovi z vidika različnih predmetov, s pomočjo katere dijaki začutijo povezanost med predmeti in razumejo medpredmetnost realnih problemov.
Avtentični pouk omogoča razvoj kreativnega reševanja problemov
V okviru avtentičnega pouka dijaki preko reševanja kompleksnih življenjskih nalog razvijajo širok nabor podjetnostnih kompetenc, saj pridejo do ključnih spoznanj in zaključkov sami s samostojnim raziskovalnim delom, z lastno angažiranostjo, samoiniciativnostjo in kreativnostjo. Z globljim razumevanjem učne snovi postane znanje uporabno, prenosljivo in trajno. Z uporabo elementov in orodij formativnega spremljanja učitelji zagotovijo učno okolje, ki omogoča ponotranjen proces konstruiranja znanja, razvoj kreativnosti in samozaupanja ter odgovornosti do lastnega učenja.
Izvajajo dejavnosti v okviru karierne orientacije
Za dijake je danes zelo pomembno, da jih šole pripravijo na trg dela in za vseživljenjsko učenje. Pri tem igrata pomembno vlogo dva šolska projekta: učenje učenja, v okviru katerega dijaki razvijajo in ozaveščajo različne učne strategije in svoj odnos do učenja, ter projekt karierna orientacija, ki se osredotoča na razvijanje kompetence vodenja lastne kariere.
Dejavnosti v okviru karierne orientacije so namenjene razvoju veščine vodenja lastne kariere. Dijaki spremljajo razvoj svoje veščine s karierno mapo, katere bistveni cilj je spodbujanje refleksije o sebi, iskanje priložnosti v okolju in načrtovanju lastne poklicne poti.
»Šolski podprojekt Karierna orientacija, ki ga vodita psihologinji mag. Jasna Vesel in Iva Kaplan, zajema različne oblike pedagoškega dela z dijaki, s katerimi spodbujamo razvoj kompetence vodenja lastne kariere pri dijakih. Vključuje vse učitelje na šoli, ki izvedejo vsaj dve uri svojega pouka tako, da vključijo elemente karierne orientacije. Razredniki izvedejo dve razredni uri v šolskem letu z delavnicami. Šolska psihologinja izvede v vsakem oddelku začetno in zaključno delavnico ter strokovno vodi načrtovanje karierne orientacije na šoli, za dijake 3. in 4. letnikov pa na šoli organizira tudi t. i. Mini karierni sejem. Šola vključuje zunanje izvajalce, ki organizirajo različne dogodke (Podjetniški inkubator Kočevje, sejem Informativa, itd.). »Spodbujamo tudi dijakovo lastno aktivnost na tem področju, tako da jim nudimo organizacijsko pomoč, npr. pri vključitvi v job shadowing ali obisku podjetij,« pravi Markovič.
V poklicnih in strokovnih programih se prav tako močno povezujejo s podjetji različnih strok iz lokalnega okolja, ki dijakom omogočajo praktično usposabljanje, podeljujejo štipendije in so potencialni zaposlovalci njihovih dijakov. »Zavedamo se pomena zgodnjega sodelovanja dijakov v delovnem procesu, zato praktično usposabljanje izvajamo v vseh letih izobraževanja v poklicnih programih in dve leti v tehničnem izobraževanju,« dodaja.
Dejavnosti Ekošole pri dijakih razvijajo etično in trajnostno mišljenje, tekmovanje za Naj razred pa dijake spodbudi, da se vključujejo v šolske dejavnosti, ki niso del pouka, in tako s svojo aktivnostjo svojemu razredu priborijo naslov Naj razred. Poleg tega pa izvajajo tudi projekt e-vsebine, ki je namenjen razvoju digitalne kompetence tako pri dijakih kot učiteljih.
Ekskurzija dijakov 1. letnika 
Strma Reber 
Dijaki za en dan prevzamejo vlogo učitelja (na Svetovni dan učiteljev, 5. oktober). 
Svetovni dan oživljanja 
Dijaki dramskega krožka. 
Na sipini Pyla, najvišji in največji peščeni sipini v Evropi, v ozadju Atlantski ocean (Mednarodna izmenjava 2017(2018). 
V središču Bordeauxa, Francija (na mednarodni izmenjavi 2017/2018).
Popestrimo šolo 2016–2021 – Izobraževanje strokovnih delavcev za krepitev kompetenc šolajočih
Gimnazija in srednja šola Kočevje je ena izmed redkih slovenskih srednjih šol, ki ji je uspelo pridobiti petleten evropski projekt Popestrimo šolo. Vodja projekta Katja Koleta pojasni, da želijo s projektom spodbuditi razvoj inovativnih učnih okolij, nove pedagoške strategije in oblike dela, v okviru katerih se ustvarjajo možnosti za krepitev ključnih kompetenc, ki podpirajo vse učne dejavnosti dijakov.
V sklopu projekta se izvajajo aktivnosti, ki niso del rednega izobraževalnega programa in s katerimi skušamo obogatiti življenje v šoli in po šoli ter okrepiti sodelovanje z lokalnim okoljem, z javnimi zavodi, gospodarskimi družbami in nevladnimi organizacijami. Kompetence, ki jim v okviru projekta Popestrimo šolo posvečamo večjo pozornost in jih zavestno in načrtno tudi razvijamo: bodisi zato, ker menimo, da igrajo posebej pomembno vlogo pri pripravi dijakov na vstop v svet odraslih in na dinamičen trg dela bodisi zato, ker imajo v zvezi z njimi največ primanjkljajev.
Temeljno rdečo nit projekta tako predstavlja razvijanje: jezikovnih kompetenc (sporazumevanje v materinem in tujih jezikih), informacijske pismenosti (uporaba IKT), učenja učenja, ustvarjalnosti, inovativnosti ter podjetništva in podjetnosti v povezavi s karierno orientacijo, socialne kompetence. Hkrati pa je cilj projekta tudi prenašanje znanja v obliki profesionalnega usposabljanja na strokovne in vodstvene delavce na področju osnovnošolskega ter srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja.
Projekt Objem – razvija bralno pismenost, didaktične pristope in strategije
Namen evropskega projekta pod okriljem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije je predvsem dvig bralne pismenosti po vertikali, torej od vrtcev do fakultet, pa tudi pri dijakih v obdobju 2016-2022. Prednostna naloga je tudi razvoj inovativnega učnega okolja (razgiban pouk izven učilnic), učinkovitih oblik učenja in razvijanje didaktičnih pristopov, ki spodbujajo aktivnost dijakov med poukom, velik poudarek je na spremenjeni vlogi učitelj, ki je vedno bolj organizator in moderator pouka ter s tem izrazito skrb za dvig splošnih kompetenc, ki jih zahteva življenje v 21. stoletju. V okviru projekta je GSŠ Kočevje razvojna šola, ki podpira sklop »Bralna pismenost in razvoj slovenščine« pri vseh predmetih in v vseh letnikih in programih.
Bralna pismenost je osnova vseh drugih pismenosti in ima bistven pomen pri mišljenju in učenju. Pri tem se slovenščina pojavlja v več vlogah, in sicer kot strokovni jezik, učni jezik in kot predmet. Na šoli tako poskušajo zmanjševati razlike med spoloma, velik poudarek dajejo dvigu motivacije za branje ter vključevanju ranljivih skupin v pouk. Izredno dobro poteka tudi integracija knjižnice na vseh ravneh.
Pri dijakih še posebej premišljeno in načrtno razvijamo veščine pisanja strokovnega besedila, v 2. letniku je to referat in njegova govorna predstavitev, v 3. letniku pa seminarska naloga. Pri tem jih usmerjamo v kritično branje in odzivanje do prebranega. Ena od promocijskih in bolj zabavnih dejavnosti je vsakoletna Noč v knjižnici, kjer dijakom ponudimo zabavne aktivnosti (npr. kulinarična delavnica, kviz, ustvarjalnica, prevajalnica, bralnica, lov za zakladom ipd.), dijaki pa v spalnih vrečah del noči prespijo v knjižnici.
Projekt spodbuja pri učiteljih strokovno rast, k temu pa veliko pripomore izobraževanje učiteljev ter kolegialne hospitacije. S tem postajamo šola »odprtih vrat« in učeča se skupnost, je povedala vodja projekta Nina Papež.
Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika/posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pismenosti. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za samouresničevanje posameznika/posameznice ter uspešno (so)delovanje v družbi.
Šola se uspešno povezuje z lokalnim okoljem
Za izobraževalne inštitucije je zelo pomembno, da se povezujejo tudi z lokalnim okoljem. Gimnazija in srednja šola Kočevje se povezuje s številnimi lokalnimi deležniki, med drugimi z nekaterimi kočevskimi podjetji, osnovnimi šolami, Pokrajinskim muzejem Kočevje, vrtci in drugimi.
Enega od načinov sodelovanja predstavlja tudi projekt Varna in trajnostna mobilnost, ki spodbuja in krepi veščine za kulturo vedenja v prometu, zdrav način življenja, odnos do okolja ter ekonomičnost vlog udeležencev v prometu.
»Že vrsto let na naši šoli ozaveščamo dijake o trajnostni mobilnosti, ki je temelj izobraževanja, saj vzgajamo in oblikujemo mladostnike, ki ravno vstopajo v svet mobilnosti,« pravita vodji projekta Nataša Tekavec in Andreja Devjak in dodajata: »S tem namenom smo na šoli oblikovali klub Dijaki za varno mobilnost – Avto brez gum. V klubu dijaki opravljajo različne preventivne aktivnosti s ciljem razvijanja kompetenc varne in trajnostne mobilnosti, predstavljajo svoje dosežke na področju mobilnosti in se medsebojno povezujejo z namenom izmenjave ter širjenja znanja in izkušenj«.
»Z lokalnim okoljem sodelujemo v okviru šolskega projekta Promocija. Dejavnosti v projektu Promocija so postale sestavni del pojavljanja GSŠK v Kočevju in tudi širšem okolju. Z njimi želimo pokazati, kaj vse na šoli počnemo, zlasti pa želimo pritegniti bodoče dijake, zato se najbolj posvečamo ravno osnovnošolcem, ki jim ponujamo možnost spoznavanja šole, s čimer utrjujemo njeno prepoznavnost v lokalnem okolju. Z lokalnim okoljem pa sodelujemo tudi v okviru projekta Podjetnost z vključevanjem lokalnih inštitucij v projektne dejavnosti, npr. karierno orientacijo, eko šolo in druge projekte,« pravi Tomaž Markovič.
Kot že omenjeno, šola sodeluje s številnim osnovnimi šolami. To so: OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ob Rinži ter OŠ Ljuba Šercerja iz Kočevja, z OŠ Stara Cerkev, OŠ dr. F. Prešerna Ribnica, OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, OŠ dr. Ivana Prijatelja iz Sodražice, OŠ Fara, OŠ Stari trg ob Kolpi in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče.
»Srednješolec za en dan« in »GSŠK vabi talente«
Vanja Novak, vodja projekta Promocija, razkriva, da za osnovnošolce pripravljajo tehniške dneve lesarstva, kovinarstva in podjetništva, v preteklih letih pa so na šoli gostili devetošolce na tehniškem dnevu poklicev. Izstopajoči dejavnosti sta Srednješolec za en dan (januarja in februarja 2020 je na šolo za en dan prišlo 98 učencev z vseh OŠ) in GSŠK vabi talente (za učence pripravljajo posebne delavnice iz angleščine, logike, naravoslovnih predmetov, zgodovine, športnih aktivnosti ipd.).
Aktivno se povezujejo tudi z drugimi ustanovami v naši občini: s Pokrajinskim muzejem (razstave v prostorih šole), z vrtcem v sklopu Festivala lesa (igrače Nika Kralja), z Zdravstvenim domom (predavanja o zdravju za dijake) in Rdečim križem Kočevje (promocijski video o krvodajalstvu, dijaki in zaposleni se udeležujejo krvodajalskih akcij, dogodki ob dnevu oživljanja), na šoli gostijo tudi delavnice, ki jih izvaja Podjetniški inkubator Kočevje. Dijaki na mestni ploščadi in ob šoli predstavljajo svoje aktivnosti iz projekta Varna mobilnost (ETM, dan žrtev prometnih nesreč), ki ga vodita Nataša Tekavec in Andreja Devjak, svoje izdelke, narejene pod mentorstvom učiteljev lesarstva, predstavljajo na ribniškem sejmu, v TUŠ Kočevje in na Čarih lesa v Ljubljani. Občasno se povezujejo tudi z Domom starejših občanov, Ljudsko univerzo Kočevje – Kariernim centrom za mlade in tudi podjetji, npr. Komunalo Kočevje (eko dan), Melaminom ter podjetji v trgovski, ekonomski, kovinarski in lesarski stroki, kamor dijake pošiljajo na praktično usposabljanje.
Dejavnosti objavljajo v lokalnih medijih
Prispevke o svojih dejavnostih objavljajo v lokalnih medijih, na šolski spletni strani in šolskem FB ter mednarodnih platformah za mobilnost dijakov v okviru projekta Erasmus+. »Promocija je zahteven projekt, učinki pa so težko merljivi. Ker pa je cilj povečati število dijakov in prepoznavnost v okolju, se bomo dejavno v njem pojavljali še naprej,« pravi ravnatelj.
»Z lokalnim okoljem sodelujemo pri organiziranju in izvajanju praktičnega usposabljanja z delom v programih nižjega, srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega in strokovnega izobraževanja; delodajalcev, s katerimi sodelujemo, je več kot 50. Z lokalnim okoljem (npr. Pokrajinski muzej Kočevje) sodelujemo tudi pri izvajanju obveznih interesnih dejavnosti in interdisciplinarnih tematskih sklopih. Z lokalnim okoljem sodelujemo tudi pri organizaciji praktičnega pouka za dijake (podjetje Itas-Cas), s podjetjem Yaskawa izvajamo dva predmeta iz odprtega dela predmetnika programa strojni tehnik: avtomatizacija in robotika ter logistika.«
»Projekti, ki jih šola trenutno izvaja, so obsežni in trajajo več šolskih let. Učinke in dosežke teh projektov želimo obdržati kot sestavni del pouka in dela na šoli tudi po koncu samih projektov. Z njimi dvigujemo kvaliteto izobraževanja, z novimi načini in pristopi usmerjamo pozornost na dijake,« pravi. O tem, kakšne načrte za nadaljnjo delovanje imajo pripravljene, pa: »Trendi v izobraževanju so vsekakor nadgrajevanje veščin v obvladovanju informacijske tehnologije, čemur daje naša šola velik poudarek. Vključujemo se v projekte, ki dajejo dijakom širša in poglobljena znanja. V bodoče bi radi pridobili v Kočevje še kak nov izobraževalni programi, trudili se bomo za pridobitev višje šole s področja strojništva in program tehnik računalništva.«
Tudi letos informativni dan
Letošnji informativni dan bo zaradi epidemije potekal preko spleta v petek, 12. 2., ob 9.00 in 15.00 ter v soboto, 13. 2., ob 9.00. Na šolski spletni strani www.gssk.si si bodo bodoči dijaki lahko ogledali različne posnetke in predstavitve, ob navedenih urah pa bo informativni dan potekal tudi preko video povezav.
M.K.