Vsako leto 21. septembra po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, da bi ozavestili ljudi o tej neizprosni in pogosto srhljivi bolezni, ki prizadene milijone posameznikov in njihovih družin. Ta dan je namenjen spodbujanju razumevanja bolezni, poudarjanju pomembnosti skrbi za tiste, ki so z njo soočeni, ter ustvarjanju upanja na boljše raziskave, diagnostiko in zdravljenje. Prebivalstvo Slovenije se stara in kakšno strategijo bo naša država ubrala v boju z demenco?
Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene starejše osebe. Značilna je po poškodbi možganskih celic, ki vodi v postopno izgubo spomina, kognitivnih sposobnosti, vključno z zmožnostjo razmišljanja, govora in orientacije ter vedenjske spremembe. Ključni značilnosti bolezni sta kopičenje nevrofibrilarnih vozlov in amiloidnih plakov v možganih, ki motijo normalno delovanje živčnih celic.
Alzheimerjeva bolezen je globalni zdravstveni izziv. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2020 približno 50 milijonov ljudi po svetu živelo s to boleznijo, in ta številka se pričakuje, da se bo v prihodnjih desetletjih povečala. Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe sta glavna dejavnika, ki prispevata k naraščanju števila obolelih.
Poleg tega Alzheimerjeva bolezen ni samo breme za tiste, ki jo imajo, ampak tudi za njihove družine in skrbnike. Skrb za osebo z Alzheimerjevo boleznijo lahko zahteva veliko časa, truda in finančnih sredstev. Poleg tega so čustveni izzivi za družine pogosto težki, saj spremljajo izgubo osebnosti in spominov ljubljene osebe.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni: Sporočilo upanja
Kljub izzivom, s katerimi se soočamo pri Alzheimerjevi bolezni, Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni nosi tudi sporočilo upanja. Raziskovalci in zdravstveni delavci po vsem svetu nenehno prizadevajo za razumevanje vzrokov bolezni, razvoj boljših diagnostičnih orodij in iskanje učinkovitejših terapij.
Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o tej bolezni, saj lahko večje razumevanje privede do manj stigmatizacije oseb z Alzheimerjevo boleznijo ter pomoči družinam, ki se spopadajo s to boleznijo. Poudariti je treba, da se zgodnja diagnoza lahko pomembno pozitivno vpliva na upravljanje bolezni in kakovost življenja oseb z Alzheimerjevo boleznijo.
Demenca in država
Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 na nacionalni ravni usklajuje dejavnosti vseh deležnikov v slovenski družbi, ki se stara. Cilj strategije so med drugim preventivni ukrepi, zmanjšanje stigme in ustanovitev nacionalnega centra za demenco, poudarjajo na Ministrstvu za zdravje.
Zdravstvo, zdravniki in njihove intervencije so zelo pomembne, vendar so dokaj omejene, saj se oseba z boleznijo demence z največ težavami sooča v svojem vsakdanjem življenju. V Sloveniji pa še ni dovolj urejena niti pomoč za svojce obolelih.
V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. V Sloveniji je bila leta 2021 petina prebivalcev starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Za leto 2030 podatki kažejo, da bo prebivalcev, starih 65 let in več, že četrtina, skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let.
V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.
Cilj strategije je tudi uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje sodobnih raziskav.
Načrtuje pa tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedbo posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence. Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji in prizadevanje za ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer.
Strategija želi na področju socialnega varstva v prvi vrsti krepiti storitve, ki so trenutno na voljo, z namenom, da se osebam z demenco zagotovi, da domovi za starejše niso ena in edina izbira, poudarjajo na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev, ki je predvidena v strategiji je zato dnevno varstvo. To omogoča, da se svojci oseb z demenco vsaj nekoliko razbremenijo, začasne namestitve oseb z demenco ter pomoč na domu. Stroka pa opaža, da je najmanj napredka v boju z demenco prav na področju pomoči na domu.