Marko Glavač je zagotovo najbolj prepoznavnih likovnih umetnikov zahodne Dolenjske. S svojimi kiparskimi stvaritvami in slogom, ki postaja vse bolj edinstven, pa je to regionalno mejo že prebil in se v nacionalnem prostoru vse bolj uveljavlja v novi medijski umetnosti. Tudi pod temo Umetniškega raziskovanja neokrnjene narave in njene premestitve v obliki interaktivne instalacije v razstavno galerijski podatkovno materializirani habitat. Ta od pred kratkim nagovarja obiskovalce Galerije Miklova hiša, kjer so skladno s priporočili NIJZ odprli njegovo pregledno razstavo Globoka Širina II.
Tokratna razstava je skupek njegovih mojstrskih dosežkov
Priprave zanjo so se začele pred tremi leti, ko je Marko, ki je sicer v tem času sodeloval tudi pri nekaterih drugih kronskih kiparskih projektih zunaj meja lokalnega okolja, začel v mozaik končnega izdelka zlagati kamenčke te razstave. »To je umetniška forma, s katero sem se v magistrskem študiju najbolj izpopolnjeval in jo raziskoval. Pri tem sem uporabljal, če na kratko povzamem, paleto sodobnih tehnologij, tudi znanost in vse, kar nas obdaja,« je dejal Glavač in dodal, da je tokratna razstava seštevek njegovih mojstrskih, javnosti že pokazanih dosežkov iz zadnjega obdobja, ki jih je predstavljal po delih. Pra(Dih) projekt je leta 2017 prejel nagrado, sonda je bila prestavljena na mednarodni razstavi v Trbovljah, tretji, bolj obsežen sklop, pa lani v okviru projekta Deklica s piščalko v Kočevju.
V sondi so bukev, jelka in Mirtoviški potok
Stvaritve, na ogled postavljene v dveh galerijskih prostorih z izstopajočo botanično sodno, ki v svojem trebuhu nosi fragmente neokrnjene narave iz doline Kolpe oziroma njenega obrobja, z dotikom pragozda Krokar, so seveda sad njegovih prizadevanj, uma in rok. In tudi številnih sodelavcev. »V sondi sta tudi bukev, jelka in Mirtoviški potok. Pripravljena je, da poleti v vesolje, v pričakovanju vrnitve lahko na zemlji znorimo in se očiščeni veselimo njenega vnovičnega dotika s stvarstvom,« je avtor razkril poslanstvo vesoljnega plovila.
Marko Glavač je kiparstvo magistriral pri profesorju Srečku Doganu. Za svoja dela, ki najbolj pričajo o umetnikovem ustvarjalnem opusu, je doslej prejel več nagrad, tudi mednarodno. Je pobudnik ustanovitve Likovno izobraževalnega centra Ribnica in Mansarta Kulturnega centra Kočevje, kjer je prav tako zaživela likovna umetnost. Več o razstavi in umetniku sta na otvoritvi spregovorili vodja Galerije Miklova hiša Ana Pucelj in kustodinja Zveze društev Likovnih umetnikov, kjer je Glavač dan prej odprl še eno razstavo svojih del, Olga Butinar Čeh.
(mgć)