1. septembra so stavbe učenost po vsej Sloveniji odprle vrata za skoraj 195.000 učencev, med njimi pa se šolski zvonec ni oglasil v podružnični šoli v Osilnici, saj v prvi razred ni bil vpisan nihče, dva četrtošolca pa pouk nadaljujeta v matični šoli pri Fari, trideset kilometrov nizvodno ob Kolpi.
Osilniška dolina je obmejno območje in daleč od središča države, povrhu se sooča z nerazvitostjo in izseljevanjem, zaprta šola pa pomeni tudi manj rabe slovenskega jezika. Osilniška županja Alenka Kovač se boji, da bi to lahko pustilo posledice, nekoliko več upanja pa ji daje šolsko leto 2023/24, ko naj bi prvi razred začeli obiskovati dve deklici. Prav tako upa, da se bo v tem času v Osilnico priselila tudi kakšna družina, ki bi lahko kruh služila v obnovljenem domu starejših.
»Težave s podružnico imajo dolgo brado, ne vem pa, kako se bo izteklo. Nekaj let smo šli po ostrem robu zakonskih normativov, ki določajo število otrok, in sicer pet, kasneje so upoštevajoč razmere dovolili tri. Svoj čas nam je bilo svetovano, naj si omislimo vrtec, da bi tudi tako vsaj nekaj otrok šolo obiskovalo pri nas. Pa se ni prejelo,« je malce otožna Ana Marija Štimec, upokojena profesorica, sicer tudi dolgoletna članica občinskega sveta v Osilnici.
(mgć)