Pred 19 leti so v Sodražici, skozi katero so nekoč potekale trgovske poti med južno Slovenijo in hrvaškim zaledjem v smeri Trsta, kjer se je barantalo tudi s soljo, znova obudili Tržni dan. Pred 17 leti so praznovanju dodali novo ime, Psoglavski dnevi. Tako imajo zadnji vikend junija v Sodražici praznik kar tri dni. Začelo se je v petek s Psoglavsko nočjo, v soboto se je odvrtel dan športa in večerni kulturni dogodek z igro v izvedbi Mladinskega kluba Sodražica ter nastopom Tamburaškega orkestra Sodražica na trgu. V nedeljo pa je kraj prebudil Tržni dan. Za ogrevanje pred osrednjim dogodkom so s kulturnim programom poskrbeli Ribniški pihalni orkester, domače mažoretke, vokalna skupina Anamanka iz Ribnice, otroška folklorna skupina Lončki iz Dolenje vasi, igralki iz DU Sodražica ter harmonikaši Urška iz Zamostca. Tržni prostor je postregel s prikazom starih obrti, tradicionalno kulinariko, razstavami, kulturno-zabavnim programom, pestrim dogajanjem za mlade in otroškimi delavnicami.
Cesarica je že vedela, za kaj gre
Poudarek sejemskemu dogajanju je bil seveda njegov etnološki del, čemer bodo sledili tudi v prihodnje, je poudaril Jože Levstek Čipo, predsednik Turističnega društva Sodražica. »Cesarica je že vedela, zakaj je 30. oktobra daljnega leta 1751 prednikom podelila tržne pravice. Tudi takrat se je, tako je zapisano v starih bukvah, na placu pod lipami lučaj od vaške gostilne, ves dan barantalo z doma ročno izdelanimi lesenimi stvaritvami. Tudi danes čutimo žlahten vonj lesa, ki se sicer že nekaj časa obdeluje s sodobnimi prijemi. A nič zato, Sodražica z okolico je bila, je tudi danes, in še dolgo bo, suhorobarska,” je pogled na množico mojstrov te obrti, okrog katerih so se zgrinjali sejmarji, prevzel neutrudnega Čipa. Del ikonografije Tržnega dne je bil tudi pronicljivi in vsestranski Metod Jaklič, poznan obraz suhorobarstva, iz Andola pri Svetem Gregorju. Tokrat v vlogi nenadomestnega mojstra obodov za sita.
Ko dedi poduči vnuka
Ob sebi je imel naslednika, vnuka Anžeta. “Dedi me je vedno vzel s seboj v delavnico, ki je nekaj posebnega. Potrpežljivo me je vpeljeval v obrt tako, da je znal lepo povedati, kako se v roke prejme orodje in ravna z lesom,” ponosa nad mentorjem ni skrival Anže. “Ja, malo je pridnih vnučkov, kot je ta naš Anže. Ne da bi ga hvalil, ampak resnično gre po mojih stopinjah. Rekel sem mu, da me je moj oče prepričal, da si lahko kaj malega prislužim, če mu bom pomagal pri delu. Če bi pradedi vedel …,” je Metod nadaljeval v krajevni govorici, ki pritegne množice.
Obod je sestavni del vsakega sita. Za izdelovanje sit se poleg oboda potrebuje še obroč, ki služi za pritrditev mreže v situ in je polovico ožji od oboda. Naredi ga po istem postopku kot obod. Obroč in obod skupaj sestavljata komplet, je natanko razložil postopek. Na tržnem dnevu se prepletata bogata rokodelska tradicija izdelovanja suhe robe in drugih obrti s sedanjostjo, kar prireditev ohranja že od začetka.
Inovativni v zadrugi In situ
Pomembno mesto pri tem ima tudi zadruga In situ Sodražica, ki postaja zakladnica novih produktov z močnim pridihom preteklosti. “V zadnjem letu so les v uporabne predmete utelesili mojstri, povezani z našo zadrugo. Na trg so poslali pet inovativnih izdelkov: ročno izdelane leskove zobotrebce v leseni dozi, higiensko razstavljivo stojalo za nože, set lesnih krožnikov, Wellness z lesenim maserjem in aromaterapijo ter »Zajc, da te sezuje«. Vsi izdelki so šli skozi roke uveljavljenih oblikovalcev,” jih je predstavljal Gregor Pirc, direktor zadruge. Nedaleč od njega je kovaško orodje vihtel Franc Bizovičar iz Hotavlj. “Danes ni tako vroče kot prejšnja leta. Drugače brez žara te obrti ni, saj veste, železo se kuje, dokler je vroče. V naši delavnici je tako že 37 let, jaz sem orodni kovač od 14. leta, na tej hvalevredni prireditvi pa osmič. Izdelujemo vse vrste tesarskih in zidarskih spon, dletov in lomilnih drogov ter ostalega orodja po naročilu.”
Tudi praznik sodraške enotnosti in povezanosti
Popravljamo in obnavljamo tudi vse vrste plugov za oranje. Del našega programa so tudi darila za posebne priložnosti, kot so rojstni dnevi, abrahami in podobne posebne priložnosti,” je na del obrti, ki niso značilne za Sodražico in okolico, kazal kovač Franc. Del tržnega direndaja so bili tudi člani Turističnega društva Puconci, ki jim je pripadla čast, da so se kot zmagovalci letošnje Vampijade v Sodražici predstavili s kuhinjo Prekmurja in seveda tudi s vampi, ki so jih skuhali v velikem kotlu.
“Tradicionalne jedi naše pokrajine so tudi domača zaseka, bučni in ocvirkov namaz ter bučna in ocvirkova pogača. Danes pod streho naše stojnice pripravljamo še staro krajinsko jed dödole. V skuhan krompir dodamo ostro moko, ki jo sami pridelujemo na žetvi in mlatitvi. Tako se skuhajo žganci, ki jih prelijemo s praženo čebulo in kislo smetano, s smetano za kuhanje pa jo še zabelimo,” je recept razkrila Vesna Maučec, predsednica društva.
Poleg praznika obrti so tržni in Psoglavski dnevi tudi praznik sodraške enotnosti in povezovanja ter dokaz, da lahko skupaj društva in posamezniki premikajo gore. “Točno tako,” sta soglašala Jože Levstek Čipo in sodraški župan Blaž Milavec, ki sta se zahvalila več kot stotim prostovoljcem, brez katerih ne bi bilo tudi letošnjega Tržnega dneva.
(mgć)