fbpx
E-UTRIP
Aktualno Humor Kultura Novice Občina Ribnica Zanimivosti & Zabava

Spomini: Đerđo je z vrha dimnika preganjal dolgočasnost prazničnih dni

Kdo se še spomni humornega, pronicljivega, zbadljivega in z vsemi žavbami namazanega ribniškega ADB teatra, ki je pred četrt stoletja zaspalo Ribnico in okolico nagovoril z jezikom novodobne satire? Brez dlake na jeziku je odvažna skupina zanesenjakov tolkla vse počez, njene tarče so bili v tistih letih politiki vseh barv, ki so deželi na sončni strani Alp na poti proti obljubljeni Švici vzeli dušo. Med najbolj žlahtnimi gobezdači teatra, ki mu je jezikovno podlago dajala in nadgrajevala Vesna Horžen, nekdanja direktorica knjižnice Miklova hiša, je bil tudi Drago Milinović, Đerđo.

V letih, ko je ADB teater »žaril in palil«, so Đerđa kot nadarjenega igralca snubili številni režiserji novega nacionalnega vala. Od leta 1998 pa do 2010 ga Slovenski filmski center »najde« v desetih vlogah najbolj gledanih filmov tega obdobja. Veliko platno ga ni toliko mikalo, nemirni duh je v njemu vedno iskal nove izzive, tudi onega, ko je pred devetimi leti s prijatelji dan ali dva pred praznovanjem dneva državnosti, brez kosa oblačil, kot novorojenček, okoli poldneva splezal na dimnik ob neki gostilni v Ribnici. Z višine desetih metrov je nekaj časa, ob spodbujanju s tal »Đerđo, daj, daj,« oznanjal, da bo »mladino praznični mrk zaspale Ribnice povsem ubil,« njegov performans pa je – po prihodu mož v modrem – tisti dan odmeval po vesoljni Sloveniji. »Vsega sem se naveličal, pa še ljubezen se mi je vmes prikradla in sem jo pred osmimi leti ucvrl na jug Švedske, v rokometno mesto Kristianstad, tako, kot je pri nas Ribnica.

Ko prišlek stopi na njihova tla, verjetno je tako povsod, mora upogniti hrbet, da bi preživel. Nikjer ni obljubljene dežele. Nič me niso vprašali, kaj bom delal, jaz sem jim dejal, da znam vse. In vse tudi delam,« je Đerđo opisal svoje delovno mesto. S prijatelji iz teatra in znanci je v času obiska rojstnih Blat pogosto »odpiral in zapiral« gostilne po Ribnici; otožen je bil, ko so nekatere znane birtije že zaprle svoja vrata, tudi v deželi suhe robe je veliko novih obrazov, pravi. »Kaj češ, vsi so se malo postarali, no ja, nekateri se tudi pomlajujemo,« je seveda pokazal nase in se z znancem dogovoril, da bo njegov sopotnik v tovornjaku ob vrnitvi na Švedsko.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki