fbpx
E-UTRIP
Featured Uncategorized

Poslovila se je najstarejša občanka Kočevja

Umrla je Metka Fink, najstarejša občanka Kočevja, ki je bila tudi najstarejša slovenska rudarka. Rodila se je 5.marca 1916 v Zapužah pri Dolenjih Lazih. Pri hiši pridnega kmeta je bila najmlajša med sedmimi otroki. V družinskem gnezdu ni bilo kruha za vsa lačna usta. Sreča se ji je nasmehnila, ko je leta 1930 v Ljubljano šla za varuško. Ta leta so se ji še bolj vrezala v spomin, saj je nekega dne v bližnji pekarni spoznala Urha Finka. »Ah, ta ljubezen,« se Metki zaiskri v očeh. »Menda sem petkrat na dan hodila po kruh, ki ga je pekel Urh.« Zvestobo sta si obljubila leta 1940, kmalu pa zgradila dom v Klinji vasi pri Kočevju. Temačnega leta 1941 je povila sina Borisa.

Spomini na knapovska leta

Kljub rojstvu otroka in radosti ob tem, ji je vojna izstavljala same hude reči. Le 27 pomladi je imela, ko so ji Nemci v napadu na Kočevje usmrtili moža, ki je bil pred tem odpeljan v taborišče Rab. »Ena kravica je mukala pri hiši. Njeno mleko nas je preživelo,« se je spominjala. Potem je ostala sama, čeprav je imela veliko snubcev. Po vojni sta se sestri vdovi z otroki preselili v Željne. Sestra je skrbela za naraščaj in njive, Metka se je leta 1950 zaposlila na rudniku in tam ostala do leta 1974, ko se je z ročno uro kot darilom ob odpravnini, upokojila. V rudniku rjavega premoga se je lotevala vseh mogočih del, tako kot njen oče, ki je šel kruh služit v Ameriko in prvi dan ob vstopu v jamo ostal brez noge. Metka, ki je leta 1992 izgubila sina, je živela s snaho in vnukovo družino.

V Novemu mestu niso verjeli

»Ja, tole vam bom povedala. Enkrat sredi lanskega poletja sem z levico tako odločno mahnila, da me je ob udarcu kar streslo. Ni bilo druge, morala sem v bolnico, v Novo mesto. Tako lepo so me sprejeli! Ko sem jim povedala, da sem obrnila stotico, so mi v navdušenju kar zaploskali. Veste, pa še na toplo posteljo so me položili in mi dali pomirjevala. Po osmih urah sem že lahko šla domov,« zdravnice in osebja kar ne morem prehvaliti, » je povedala ob praznovanju rojstnega dne.

Najboljša  »arcnija« je volja, sploh dobra volja, je govorila Metka Fink.

Arcnije za dolgo življenje

»Za dolgo življenje sicer ni recepta,« je govorila Metka Fink, »a vam bom povedala, da je najboljša  »arcnija« volja, sploh dobra volja. Zmernost je priporočljiva v vsem: »Delo vselej koristi pa razumevanje med najbližjimi prav tako.« Najbolj od vsega je bila Metka bližnjim hvaležna za ljubezen: »Snahina me najbolj greje pa tudi ljubezen vnukov, pravnukov in prapravnukov.«

Vedno nasmejana Finkova.

Med drobci svojega življenja je razkrila, da se je vedno vsak dan sprehajala po vasi in tudi potelovadila. In pokazala vaje, ko se je oprijela mize za rob, se dvignila na prste, upognila kolena in naredila nekaj odklonov z nogami. » Ko me bodo začele noge izdajati in me zapustila volja po vadbi, …. Takrat bo zagotovo kje v bližini Matilda, » se je Metka ob lanskem praznovanju rojstnega dneva pošalila. Zadnje mesece je bolehala in se včeraj poslovila.

(mgć)       

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki