Planinsko društvo Loški Potok je sicer starejše kot občina, ki je bila ustanovljena leta 1994, svojo prepoznavno dejavnost pa je začelo pisati ravno v letih, ko je zaživela lokalna skupnost. Pečat društvu, takšen je bil enotni sklep loško potoških planincev, naj vtisne ličen dom, ki ga bomo postavili na izstopajoči višinski točki, Kamnem Griču. Sodobno, z bifejem in 16-imi sobami, zgrajen na razglednem pobočju z višine 1016 metrov, obiskovalcu približa vse lepote gorskega sveta Slovenije, kot na dlani, ponosno v smeri najvišjih očakov, s Triglavom, kot najvišjim med njimi, pokaže Miran Mohar, ki s soprogo Miro – Marijo skrbi za prijetno počutje slehernega izletnika in pohodnika.
Po zmerni hoji, ki tod skozi poraščeni gozd, pelje iz več smeri Sodražice, Ribnice, Travne Gore ali Loškega Potoka, vam oskrbnika, da pot ostane v spominu, postrežeta tudi z enolončnicami (fižol, ješprenj…), skuhanimi po receptih, kakršnih drugod ne poznajo. Še posebej zakonca Mohar slovita po okusnih vampih, pri tem pokažeta slikovne utrinke brbotanja te enolončnice, katere so se kot tekmovalne prvi pri nas omislili v Turističnemu društvu Sodražica.
Kamni Grič ni najvišja razgledna in izletniška točka tega dela občine Loški Potok. Nekoliko, za sto metrov višje, v smeri Kočevske, leži Kaličev vrh. Miran, kot izkušeni marker, si želi s planinsko tovarišijo tem krajem dodati novo vsebino, in sicer tako, da bi v mape vrisali vsaj nekatere večje pohodne poti.
Planinski dom je odprt ob sobotah in nedeljah, z največjim obiskom jeseni in po zimi. Moharjeva sta oskrbnika že četrto leto in sta med obiskovalci, ki se vedno radi vračajo v zavetje loško potoških gozdov, zelo priljubljena. Ne le zaradi postrežbe, okusne hrane in domačnosti narečja, ampak tudi kave. Pri tej planinski koči namreč edini v Sloveniji brezplačno postrežejo s to črno opojnostjo, ki tod še posebej blagodejno učinkuje.
(mgć)