Tako droben plod, pa tako močen in oster okus. Verjetno bi po tem opisu velika večina že ugotovila, da bo tokrat govora o čilijih. Velja prepričanje, da jedi s čilijem skoraj nevzdržno »žgejo« v ustih in še kje, zato se jih ljudje kar malce izogibamo. A ko se o čilijih malce bolj pozanimamo hitro ugotovimo, da obstaja zelo širok izbor pekočih okusov, ki ni nujno, da prevladajo v jedi. Namreč, če čili uporabljamo z občutkom, lahko zelo lepo zaokroži paleto okusov in poskrbi za oplemenitenje arome. In tega se še kako dobro zaveda Nino Novak, Kočevec, ki trenutno živi in dela v Ljubljani, ustvarja pa tudi lastne čili omake in olja pod imenom Shumax Chillies.
Sam sem že od nekdaj ljubitelj pekoče hrane, tako da se je s tem – še posebej ob prihodu korone leta 2020, ki je poskrbela za to, da sem imel, mogoče na žalost, mogoče na srečo, veliko prostega časa – začela tudi zgodba mojih čilijev,« začetek svoje poti podjetnika opiše Nino. Za začetek je na svojem vrtičku v Ljubljani posadil štiri različne čilije in … »trije so uspeli, en žal ne,« v smehu pove Nino, ki je svojo ljubezen do čilijev združil z izkušnjami v kuhinji – in rezultat je več kot odličen. »Že prva omaka mi je uspela odlično, vsi, ki so jo poskusili, so jo pohvalili, kar mi je dalo zagon za nadaljnje ustvarjanje. Tako je nastala druga omaka, pa tretja … ,« svoje prve podvige opiše Nino, ki danes ponuja že pet različnih omak in tri olja.
»Čili omak je – roko na srce – na tržišču že kar nekaj. V čem se Shumax Chillies razlikuje od drugih?« vprašam. »Predvsem so posebne v tem, da imajo moje omake večji delež čilija. Vse druge omake na tržišču za takšno količino, kakršno proizvajajo, uporabljajo ekstrakte ali drugo sadje ali zelenjavo, kot je recimo paprika,« razloži ljubitelj čilijev. »Moje omake pač nimajo tolikšnega obsega v smislu količine, so bolj »butično« naravnane in zato je kakovost oziroma prisotnost »pravih« sestavin ključna. Kvaliteta je torej pomembnejša od kvantitete. Tudi jaz bi se lahko recimo odločil za prodajo v večjih trgovinah, a tega ne želim, saj vem, kaj to pomeni za kakovost mojih produktov.«
Rastlina z Latinske Amerike na naših tleh?
V času velikih Kolumbovih odkrivanj novih celin, so njegove ladje vedno priplule nazaj v Evropo z »novimi odkritji« začimb. Evropejce je še posebej prevzel poper, ki je nudil edinstvene gastronomske užitke v kuhinjah bogatih, ki so bili Kolumbu za to, da jim ga pripelje, pripravljeni financirati plovbe. Kolumb se je tako spet podal na pot, a je namesto v Indiji pristal na obalah Amerike, kjer popra ni našel. Zato je preiskušal vse bilke, da bi našel nekaj pikantnega, nekaj, podobnega popru. In našel je čili, ki ga je doma predstavil kot novo »pikantno zlato«. Zaradi velikih stroškov plovbe je iznajdljivi pomorščak poskušal prepričati svoje finančne podpornike, da je našel novo vrsto popra in se je zato čilija prijelo tudi ime »Kolumbov poper«, ki pa nikoli ni dosegel slovesa in cene pravega popra.
»Naše podnebje seveda ni ravno primerno za vzrejo čilijev, zato seveda uporabljam rastlinjake. Sicer bi verjetno uspevali tudi zunaj – vsaj nekatere vrste – a bi jih temperaturne spremembe pri tem zaustavljale. Čili za uspešno in hitro rast potrebuje vroče okolje, tam med 32 in 35 °C, kar mu z vzdrževanjem temperature lahko zagotavlja le rastlinjak,« razloži Nino.
Bolj, ko je čili pekoč, bolj vroče okolje potrebuje.
Nino goji tudi najbolj pekoč čili na svetu: Carolina Reaper, 2.500.000 skvoliov.
Najmočnejše čilije so nekoč zaradi tako močnega delovanja na telo uporabljali tudi za mučenje.
Omake in olja iz posušenih čilijev
»Olja se vedno izdeluje iz posušenih čilijev, namreč, v kolikor damo v olje svež čili, ga zapreš, spusti bakterijo, ki lahko človeka ubije,« še eno zanimivo dejstvo razkrije Nino, ki ima v svoji ponudbi tri različna olja, in sicer čili, čili in česen ter čili in beli tartuf. Iz svežih čilijev pa ustvarja pet različnih omak iz mešanice čilijev, manga, ananasa, borovnice in celo čokolade, ki so seveda tudi različno pekoče in ni vrag, da ne najdete ene za svoj okus.
N.Š.