Status (je) določa(l) tudi način prehrane!
Vse bližje smo, ko bodo lahko v gostilnah, turističnih in nastanitvenih objektih ter tudi ob priložnostnih dogodkih stregli gastronomske okuse, ki nastajajo v okviru projekta Obedi in obredi. Tradicionalne ribniške jedi bodo namreč preoblikovane tako, da bodo prilagojene novim okusom uporabnikov, prepoznavne kot turistični produkt imenovan »Ribniški meni«. Slednjega so projektni partnerji, Zavod Coknpok, Rokodelski center Ribnica in RikoInvest d.o.o., podružnica Škrabčeva domačija, začeli izvajati marca letos, trajal pa bo do konca junija prihodnje leto.
»Reci bobu bob«
»Glave smo dali vkup z željo, da bomo ribniško dolino, ki sicer slovi po številnih drugih nacionalnih vrednotah, tudi kulinarično dvignili,« je dejala Andreja Škrabec, direktorica Zavoda Coknpok, ki je vodeči partner v tem projektu, s poudarjenim ciljem povezati gostince in pridelovalce ter tako zagotoviti krajše dobavne verige, lokalno pridelano hrano in ohranjanje avtohtonih poljščin. Meniji – stregli jih bodo na tradicionalnem posodju, obede pa bodo spremljali tudi značilni obredi s tega območja – bodo poimenovani po letnih časih in sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas. Eden izmed menijev, ki ga bodo stregli poleti, se bo imenoval »Reci bobu bob«.
»Škrabčeva domačija je prepoznala velik pomen projekta, saj bo na piedestal postavil morda doslej še neraziskano kulinarično ponudbo ribniške doline in dodatno vrednost, ki bo ponudila možnost še večjega razvoja na področju turizma in gostinstva,« ne dvomi Polona Lovšin s Škrabčeve domačije.
Status je določal tudi način prehrane
V projektu (izsledki bodo predstavljeni na štirih delavnicah) so raziskovali lokalno kulinarično dediščino, obrede, povezane s hrano in prehranjevanjem ter diagnosticirali ponudnike lokalnih pridelkov. V to je bilo vključenih 46 intervjuvancev, z nekaterimi izmed njih so bili opravljeni daljši pogovori z razkrivanjem detajlov, drugi so odgovarjali na vprašanja. Iz občine Sodražica jih je sodelovalo 15, iz Ribnice 12 in Loškega Potoka 19.
Ugotovitve: »Status je določal tudi način prehrane. Ribniški trg je bil denimo zelo bogat, Sodraški pa ne. Slemena, ki so po svoji legi višje in bolj osončena, so bila prehransko zelo bogata, v Loškemu Potoku, ki je zaradi oddaljenosti in nezmožnosti komunikacij, pa je pogosto tolkla revščina,« je povedala Polona Grm Rigler iz Rokodelskega centra Ribnica.
Pater Stanislav Škrabec je dejal…
Za potrebe šolske malice in kosila bodo oblikovali lokalno obarvan jedilnik in s tem mlade osvestili o nujnosti ohranjanja tradicije in okusov, ki izhajajo iz naše doline. Celotni projekt bo povzet v brošuri, kjer bodo natančno opisani meniji, običaji in značilne ribniške poljščine. »Sicer pa,« je še dejala Andreja Škrabec, »pater Stanislav Škrabec je nekoč dejal, da se tradicija ohranja samo tako, da se jo nenehno spreminja oziroma prilagaja. Temu sledi tudi naš projekt.« O tradicionalni kulinariki s sodobnim pridihom, sta na enem izmed predavanj z naslovom Kakor se streže, tako se reže – prehrana v Ribnici, Sodražici in Loškemu Potoku, več povedali Andreja Škrabec (na sliki) in Polona Rigler Grm.
(mgć)