fbpx
E-UTRIP
Aktualno Novice

PREKARNOST in njen neenak vpliv na (mlade) ženske

Sindikat Mladi plus razkriva, da so prekarnemu delu v Sloveniji podvrženi predvsem mladi in ženske, še zlasti mlade ženske. Podatki kažejo, da je med zaposlenimi za določen čas največ mladih do 30. leta starosti, med njimi pa je več žensk.

Kar 80 % mladih žensk v Sloveniji, v starosti med 15 in 25 let, je zaposlenih za določen čas. Delež moških v takih zaposlitvah je manj kot 60 %.

Revščina pri mladih ženskah narašča

V zadnjem času je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. Razlog za to je predvsem visoka stopnja brezposelnosti med njimi in porast prekarnih oblik dela. Brezposelnost žensk je v starostni skupini od 25 do 34 let za dobre 3 odstotne točke višja od brezposelnosti moških. Razlogi zanjo se velikokrat skrivajo v pričakovanjih delodajalcev, da bodo delavke šle na porodniški dopust, da bodo večkrat koristile bolniško odsotnost (zaradi skrbi za otroke ali starejše), ali domnevi, da bodo ženske družinsko življenje postavljale pred službo. Vse prevečkrat delodajalci na to gledajo kot na tveganje in potencialno dodaten strošek, zato so zaposlovanju žensk manj naklonjeni. Istočasno se dostopnost storitev – predvsem do skrbi za starejše – prej omejuje kot razširja, kar zaradi družbeno določenih spolnih vlog pomeni vedno več neplačanega dela žensk, ki pogosto pomeni njihovo odsotnost s trga (plačanega) dela.

Število samozaposlenih žensk narašča

V zadnjih letih se je povečalo tudi število samozaposlenih, pri čemer število samozaposlenih žensk v zadnjih letih narašča občutno hitreje kot število samozaposlenih moških. Ta trend spodbuja tudi država z aktivnimi politikami zaposlovanja. Problem višje stopnje nezaposlenosti mladih žensk s terciarno izobrazbo v primerjavi z enako izobraženimi moškimi država namreč rešuje s subvencijami za samozaposlovanje žensk. S tem navidezno morda res zmanjšuje brezposelnost (visoko izobraženih) žensk, a se ob tem sprašujemo, ali gre za dejansko rešitev položaja teh posameznic. Med vsemi samozaposlenimi se namreč povečuje revščina, zato prisilno ustanavljanje s.p.-jev očitno ni dobro za reševanje socialnih stisk.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki