fbpx
E-UTRIP
Goričevske brihtne glave, značilna maska, v sprevodu.
Featured Novice Občina Ribnica

Predsednik odstopil, pustne šeme v karanteni

»Moja odločitev je dokončna. Umaknil se bom, saj imam vsega čez glavo,« je na rednem občnem zboru Pustnega društva Goriča vas, ki ga je vodil zadnja štiri leta, članstvo presenetil Nejc Lovšin. Dejal je tudi, da ga motijo nekatere reči, ki imajo dolgo brado, on pa jih sliši z ene ali druge strani. Tudi zaradi tega se je poslovil. A je pomenkovanje na občnem zboru poleg kritične mase, ki se je dotikala nekaterih (neizogibnih) organizacijskih spodrsljajev v preteklosti, šlo v obujanje nepozabnih trenutkov, predvsem iz let, ko so bili za Cerknico in Ptujem tretje najbolj odštekano pustno mesto v podalpski deželi.

Solze je točila cela dolina

Goričevljani, po domače Križmeki, se namreč že tri desetletja – vmes je trikrat Pust ostal lačnih ust, saj ni bilo občinske (denarne) podpore – podpisujejo kot organizatorji tradicionalnega rajanja v deželi suhe robe, ki je vsakič ob množici firbcev privabilo okoli tisoč najbolj izvirnih (etnografskih) mask iz države in tujine.

Spomnimo se jih: Škoromati, Šjeme, Laufarji, Orači, Ravenski pustovi, Zvončarji, Koranti in drugi. Sami pa so jih naredili nekaj izvirnih, najbolj prepoznavna je »kamajla«, ki dviga gobec in gleda v hiše, razklene čeljust, da ji domači lahko v gobec mečejo darove.

“Kamajla”

Sicer ima ta običaj in z njim povezano množično norenje v teh krajih več kot sto letno tradicijo. Svoj čas so se zbadljivi Ribničani na svoj način zabavali od debelega četrtka pa do pepelnične srede, tudi z nekaj dnevnim žalovanjem – solze je točila cela dolina – ob odhodu Naceta Pusta, grešnega kozla vseh neumnosti, ki so jih v minulem letu ušpičili lokalni veljaki in veljaki nad njimi.

Razstava ob jubileju

Lani so pustovanje držali »nad vodo« v virtualni različici, tudi letos ne bo množičnega snidenja, bodo pa na pustno soboto, 26. februarja, ob 30-letnici na ogled (od Miklove hiše, mimo grajskih zidov do Rokodelskega centra) postavili slikovno in video razstavo z najbolj zanimivimi utrinki iz tega obdobja,« na ogled in pomoč pri organizaciji vabi članica društva od malih nog, Tatjana Tanko. »Naprošamo vse tiste, ki morda imate doma porumenele fotografije, filmske zapise ali še kaj drugega, kar bi pritegnilo, da se nam pridružite. Skupaj zmoremo več, a ne?« je še dejala.

Karantena februarja 2020, ko korone še ni bilo v »našem dvorišču«.

Cvetovi spomini na Maršalovo nogo

Pred Lovšinom je bil ustanovitelj leta 1992 »kronana glava« Goričevskih pustnih šem Cveto Marinšek z izkušnjami, ki jih je nabiral v Pustnem društvu Ribnica in spominom iz tistih časov, ko je skupina snovalcev pustnega načrta februarja leta 1980 nekaj noči preždela za zapahi, saj so v ospredje trške karnevalske povorke porinili moža, ki je šepal brez leve noge. To (ne)namerno podobnost z odstranitvijo maršalove (Josip Broz Tito) noge, ki se je takrat zdravil v ljubljanskem kliničnemu centru, je oblast takoj zavohala oziroma jo prepoznala kot bogokletno. »Sedem ali osem ustanovnih članov nas se je zbralo v Goriči vasi. Pošteno smo orali ledino. Že kmalu smo okužili vse znance, prijelo se je nas tudi v Ribnici in še dlje. Po moje je bil najmočnejši karneval leta 1998, nato smo mu sledili drugi,« so mu prisluhnili.

Občina je trdno za pustovanje

Cveto Marinšek, Nejc Lovšin in Samo Pogorelc.

Za Ribniškim sejmom suhe robe in lončarstva je občina ravno Pustni karneval prepoznala kot drugi najbolj pomemben in množičen letni dogodek. In ga bo tudi še v prihodnje, ne glede na kadrovsko premetanko, finančno podpirala, je obljubil župan Samo Pogorelc, tudi član tega društva. Poročilo o delu in načrti v prihodnje so bili soglasno sprejeti, Nejc Lovšin pa bo ostal na čelu društva kot njegov vršilec dolžnosti najdlje mesec ali dva, ko naj bi izbrali novega predsednika.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki