Občina Ribnica je ena izmed 13. slovenskih lokalnih skupnosti v kateri živi romska skupnost. Romi so se v Ribnico začeli priseljevati po drugi svetovni vojni, njihovo število pa se je z leti začelo tudi povečevati. Večina Romov v južnem delu Slovenije živi v podobnih bivanjskih razmerah, ki se skladajo z njihovo kulturo in vedenjem. Država razen deklarativnih načel doslej ni zmogla najti mehanizma, ki bi pripomogel k njihovi boljši integraciji.
Prvi korak, sprememba zakonodaje
Župani občin jugovzhodne Slovenije so lani jeseni na državni zbor naslovili pobudo za spremembo petih zakonov za reševanje romskih problemov. Tudi za večji red pri pošiljanju otrok v šolo, povezan s socialnimi transferji. Pereča še naprej ostaja ureditev legalni naselij za romske družine, ki živijo v nelegalno zgrajenih lesenih barakah in zidanih objektih, pogosto tudi na kmetijskih in zazidljivih parcelah.
V Ribnici je eno izmed treh večjih naseljih tudi na robu industrijske cone v Lepovčah, ki se bo širila. Zato občina namerava okoli 70 Romov preseliti na drugo lokacijo, ob makadamski cesti proti sv. Ani. Tam je prostor za gospodarstvo in nelegalno naselje tja ne sodi.
“Občina je v letih 2019/2020 skupaj s podjetjem Acer, ki vodi občinski prostorski načrt, naredila strokovne podlage po katerih je bilo prvotno načrtovano, da se naselje postavi še nižje, na državnem zemljišču, vendar smo lokacijo kasneje premaknili višje, pod opuščeno deponijo. Pri tem so bili zasledovani vsi cilji (tudi oddaljenost) od urbanega dela naselja,” odgovarjajo na Občini Ribnica.
Potreben je tehten premislek
Proti načrtovani lokaciji odločno nasprotujejo vaščani Lepovč, ki so pred kratkim začeli postopek za ustanovitev Civilne iniciative in ta vikend zbrali več kot 200 podpisov občanov, ki jih podpirajo. Želijo namreč aktivno sodelovati v postopkih priprave in spremembah OPN. “Zadeva je kompleksna. Občina želi romski tabor preseliti v našo bližino, vzhodno na rob gozda, pod nekdanje smetišče, ki bo oddaljen okoli 200 metrov od prvih hiš. Odločitve so strateške in pomembne, tako za zdajšnje še bolj za prihodnje generacije. Zato je potreben tehten premislek,” je dejal Simon Rus, član Civilne iniciative Lepovče .
Ni civilizacijskega napredka, družine so vse bolj številčne
Župan Samo Pogorelc je seznanjen s pobudami civilne iniciative. “Romi so v naši sredini in je treba sobivanje pač sprejeti. Poleg vseh naporov, ki jim imamo na občini, je to zagotovo še najmanj priljubljena tematika, ki bi jo sicer lahko pometli pod preprogo, a se vprašam, kaj bi z ignoranco dosegli? Nič. Imeli bi to, kar imamo danes. Če ne celo slabše, v kar ne dvomim samo jaz. Vem, da sem ugriznili v kislo jabolko, a drugače preprosto ne gre.”
Romov je bilo v tem naselju svoj čas 16, danes jih je 70, a se kazalci njihove civilizacijske prilagoditve niso nikamor premaknili. Romi so seznanjeni z novo lokacijo. Za nakup prostora od zasebnika bo denar zagotovila država, enako tudi za komunalno opremljanje in urejanje prostora, najemniki bodo morali plačevati vse stroške (vodo, elektriko in komunalo) v bivalnih enotah in druge obveznosti. Kako?
“Preko socialnih transferjev. Del denarja, ki ga prejmejo iz tega naslova bo šel v te namene. Pri tem bom neomajen. Z legalizacijo naselja, tega se morajo dobro zavedati, izrecno jim bo tudi večkrat poudarjeno, prevzemajo del pravnih regulativ in tudi sankcij za nespoštovanje le teh, tako kot vsi drugi občani (državljani),” je Samo Pogorelc povedal tudi v Ljubljani, kjer je bil predstavljen projekt.
“Ne zganjamo histerije. Hočemo le, da smo slišani. Še manj, da bi bili nestrpni. Nismo ksenofobi. Ob vseh izkušnjah lahko povem, da smo že dolgo ogroženi mi, občani. Pot skozi strnjeno (novo) naselje Lepovče, kjer je vse več otrok, bo za Rome postala dirkalna steza in romarska za druge Rome, ki bodo zagotovo prihajali v naselje. Župana bomo obvestili o naši nameri in pogovorih, glede Prostorskega načrta o katerem ne vemo veliko,” je še dejal Simon Rus.
(mgć)