E-UTRIP
Featured

Popolna samooskrba s hrano eden od temeljev preživetja skupnosti države Slovenije

Sedanja epidemija koronavirusa v svetu razkriva uničujoče dejstvo, da se svetovni sistem iz tega ali drugega vzroka lahko kadarkoli sesuje. Prebivalce Slovenije lahko doleti usodno stanje, kot sta pomanjkanje hrane zaradi prekinjene dobave uvožene hrane iz tujine ali nezmožnosti njenega nakupa, kar prinese posledico najmanj hudo lakoto ali celo izumrtje zaradi pomanjkanja hrane, saj je državna oblast neodgovorno opustila preživetveno strategijo prehrambene samooskrbe, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja dosegala 80 % pokritost potreb družbe in se začela nevarno zanašati na pretežni uvoz hrane, čeprav bi lahko presegla 100 %  samooskrbo in bi lahko postala celo izvoznik hrane. Zaradi takšnega razmišljanja smo izgubili delovna mesta in s tem znanje in sposobnost pridelave in predelave hrane, saj so bila vzporedno z zmanjšanjem pridelave hrane pod minimum možnosti obstoja skupnosti, prodana tujcem večinsko tudi prehrambena predelovalna podjetja. S tem, ko je država preusmerila samooskrbno prehrambeno gospodarstvo v le dopolnilno pretežnemu uvozu hrane, je postavila na kocko suverenost in obstoj same skupnosti.

“Če bi dosegli 100 % prehrambeno samooskrbo, bi presežke lahko prodajali ali menjavali.”

Če bi državna oblast dosegla popolno ali preko 100 % prehrambeno samooskrbo, bi lahko presežke prodajali ali menjavali, zaradi pestrosti in obogatitve prehrane, za druge prehrambene proizvode, ki jih pri nas ni mogoče ustvariti. S prodajo v svet bi imeli dobiček, varna delovna mesta in zagotovljeno bodočnost skupnosti nasproti sedanjemu stanju, ko uvažamo 2/3 hrane in se za to, da jo lahko kupimo zunaj za toliko zadolžujemo in tako ustvarjamo primanjkljaj v denarni bilanci in ne vemo komu na čast. V primeru svetovnih ali večjih lokalnih pretresov ga ni denarja, s katerim bi lahko kupili v tujini hrano za preživetje. Zmeraj se lahko najde nekdo, ki bi za nakup ponudil več, saj vsak skrbi pretežno zase in, kar je še huje, ali bi hrana bila sploh na razpolago zaradi teh ali drugih vzrokov, še posebej, če bi se kolaps zgodil pri proizvajalkah hrane.

“Manj vredna zemljišča se je zaščitilo, na najboljših zemljiščih pa se načrtujejo gradbeni posegi.”

Z vstopom Slovenije v EU se je zaščitilo manj vredna zemljišča in kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z NATURO 2000 brez treznega premisleka o posledicah, da se je ugodilo Bruslju. Gre že za 38% ozemlja Slovenije. Druge nove članice so zaščitile nekje do 14% svojega ozemlja.

Posledice:

  • Občine in Vlade načrtujejo posege na najboljših kmetijskih zemljiščih, ker ni potrebno soglasje Bruslja,
  • najboljša kmetijska zemljišča trajno izgubljamo zaradi industrijske in druge pozidave in jih ni mogoče nadomesti .

Predlagam:

  • da Vlada takoj prične s postopki zmanjšanja obsega NATURE 2000 na območja, ki smo jih že sami zaščitili kot nacionalne in krajinske parke,
  • da se na kmetijskih zemljiščih v parkih in vodovarstvenih območjih pospešeno vlaga v ekološko pridelavo hrane in tradicionalno kmetovanje brez umetnih gnojil in kemijskih škropiv,
  • da se kmetijska zemljišča v zaraščanju takoj usposobijo za kmetijsko pridelavo,
  • da Občine takoj začnejo s postopki spreminjanja prostorskih planov, s katerimi se pozidava predvidi zgolj na manjvrednih (kamnitih, z velikim naklonom, tanko plastjo humusa) zemljiščih. Tako kot so to načrtovali in delali že naši predniki.

Pozivam Vlado RS, da takoj pristopi k izdelavi in izvedbi programa prehranske, energetske in druge samooskrbe.

Janko Veber

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki