V mesecu, ki ga tradicionalno zaznamuje vrsta praznovanj, policisti poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov. Tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu poteka od ponedeljka, 11., do nedelje, 31. decembra 2023. Policisti preverjajo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Z višjo stopnjo alkoholiziranosti se tveganje za povzročitev prometne nesreče eksponentno povečuje.
Že pri koncentraciji 0,5 promila se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat!
V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 odstotkov vseh umrlih).
Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo
Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim “izklapljajo”, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav t. i. tunelskega vida, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg tega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo: na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.
Do konca novembra že 1.335 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu
Do konca letošnjega novembra beležimo 1.335 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To pomeni 7,7 odstotka manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani (1.447). V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Pri poškodbah beležimo za 12 odstotkov manj hudo poškodovanih (letos 110, lani 125) in za 7,1 odstotka manj lažje poškodovanih (letos 525, lani 565). Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1.38 promila (lani 1.44 promila), v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,20 promila (lani 1,17).
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25–34 in 35–44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. Zaskrbljujoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za tretjino več prometnih nesreč kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Znova opozarjamo, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.
Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje. Policisti smo v prvih enajstih mesecih letos odredili 408.302 alkotestov (400.350 lani), od tega je bilo 10.673 pozitivnih (12.169 lani) in 243 (301 lani) odklonjenih. Odredili smo 1.341 (1.267 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 234 pozitivnih in (226 lani) ter 736 odklonjenih (663 lani) in pridržali 630 (452 lani) voznikov motornih vozil.
VIR: Policija.si