E-UTRIP
Featured

Plastika – prijatelj ali sovražnik v našem življenju?

Plastika je eden najbolj razširjenih materialov na svetu, ki se uporablja za različne namene in predstavlja nepogrešljiv del našega vsakdana. Glede na to, da nas plastika v vsakdanjem življenju vse bolj obdaja, bi lahko rekli, da je to najbolj popoln material. Kljub temu da je plastika skoraj idealni material, je hkrati tudi naš skriti sovražnik – posledice našega življenjskega sloga so vidne v rekah in oceanih, kjer pristanejo vsi nepravilno odvrženi plastični in tudi drugi odpadki, ki tako onesnažujejo okolje. Poleg želenih lastnosti pa ima plastika tudi izrazito pomanjkljivost: v naravi se ne razkroji, temveč se pod vplivom UV-žarkov in drugih fizikalnih, kemičnih ter mehanskih dejavnikov le postopoma razgradi na majhne delce, ki ostanejo v okolju.

Plastika se razgrajuje več desetletij ali celo stoletij!

Razgradnja plastike v naravi traja zelo dolgo. Do razgradnje na velikost mikroplastike, kar pomeni na majhne, očesu nevidne delce različnih oblik in velikosti do največ 0,5 milimetra, traja več desetletij ali stoletij. Škodljiv vpliv odpadne plastike na življenje živali postaja vedno bolj očiten. Poleg nevarnosti zaužitja in fizičnega zapletanja živali v večje plastične odpadke posebno nevarnost predstavlja veliko pogostejša mikroplastika. Plavajoča mikroplastika je eden izmed večjih prenašalcev živih organizmov, s čimer ogroža morsko biodiverziteto. Na tak način se po morjih širijo invazivne vrste, kar predstavlja velik ekološki problem. Po nekaterih ocenah bo do leta 2050 v oceanih že več plastike kot rib, kar bo močno vplivalo na celotni morski ekosistem. Poleg mikroorganizmov se na plavajočo plastiko vežejo tudi organska onesnaževala, ki so v vodi slabo topna. Plastika jih z vezavo nase koncentrira in prenaša po morju. Če morska žival zaužije takšen košček plastike, se vezane kemikalije resorbirajo v prebavni trakt živali in tako vstopijo v prehranjevalno verigo, na koncu katere smo tudi ljudje.

»Lovilne mreže odpadkov – nova poslovna priložnost za čistejše vodotoke«

S predstavljenim problemom uporabe plastičnih izdelkov, predvsem za enkratno uporabo, in prekomernim onesnaževanjem okolja s plastičnimi izdelki smo se soočili v okviru projekta PKP (Po kreativni poti do znanja 2017–2020 ) z naslovom »Lovilne mreže odpadkov – nova poslovna priložnost za čistejše vodotoke«, ki ga je na razpis prijavila Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko. V okviru projekta smo študenti različnih smeri proučevali odnos ljudi do plastičnih izdelkov in njihove potrošne navade ter kako so seznanjeni s pravilnimi postopki ločevanja in reciklaže izdelkov. S ciljem zmanjšanja plastičnih odpadkov v vodah pa smo se lotili tudi izdelave prototipa lovilne mreže odpadkov, ki smo jo namestili na izpust meteorne vode v vodotok.

K zmanjševanju uporabe plastike bi po njihovem mnenju pripomogla tudi večja ozaveščenost o posledicah, zato so tovrstni projekti še kako pomembni. Zlasti je treba povečati ozaveščanje o vplivu plastike/mikroplastike na telo, saj se anketiranci tega premalo zavedajo, predvsem pa ne vedo, kje vse se le-ta nahaja. Potrebna pa je tudi višja stopnja zavesti o potrošnji po principu: »zmanjšuj, ponovno uporabi, recikliraj«. Zelo vzpodbudni sta tudi ugotovitvi, da skoraj 90 % anketirancev podpira popolno prepoved plastike za enkratno uporabo ter da anketiranci bolj podpirajo zmanjševanje odpadkov iz plastike kot njeno recikliranje.

Lovilna mreža učinkovito preprečuje vdor plastike

Poleg tega smo v času projekta izvedli montažo prototipa lovilne mreže odpadkov na izpust meteorne vode, ki bo zmanjšala oz. preprečila vdor plastike, ki jo s seboj prinese meteorna voda. Ob tem smo ugotovili, da je montaža relativno enostavna, predvsem pa cenovno ugodna. To pa so po našem mnenju razlogi, ki bodo občine in komunalna podjetja spodbudili k montaži tovrstne rešitve. Dejstvo namreč je, da se z njeno namestitvijo takoj izboljša vizualni izgled okolja, hkrati pa prispeva k dolgoročnim pozitivnim učinkom v okolju. Na ta način se zmanjša onesnaženost rek in oceanov, prepreči umiranje živali ter tudi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.

Sodelujoči na projektu smo poleg ozaveščanja javnosti o pomenu pravilnega ločevanja in reciklaže odpadkov pridobili tudi nova znanja in izkušnje, ki nam bodo pomagale pri vstopu na trg dela.

Ozaveščenost ljudi je vedno večja

Raziskava je pokazala, da se ljudje zavedajo problemov v okolju zaradi plastike in so zaradi tega tudi zaskrbljeni. Posledično pa posamezne izdelke iz plastike počasi opuščajo oz. zmanjšujejo obseg njene uporabe. Kar 64 % anketirancev skoraj ne uporablja več plastičnih kozarcev, prav tako pa 65 % anketirancev navaja, da ne uporablja več plastičnega pribora za enkratno uporabo. Spodbuden podatek je tudi ta, da jih kar 51 % zmanjšuje uporabo plastičnih vrečk in jo nadomešča z vrečkami iz blaga, s papirnatimi vrečkami oz. kartonasto embalažo. Po mnenju anketirancev k razširjeni uporabi plastičnih izdelkov najbolj prispevajo lahka dostopnost (tako meni kar 89 % anketirancev), nizka cena (81 % anketirancev), slaba ozaveščenost o posledicah (73 % anketirancev) ter tudi nizka teža in trpežnost materiala (73 % anketirancev) ter pomanjkanje alternativ (67 % anketirancev).

Luka Oblak, študent medicine
doc. dr. Malči Grivec, Fakulteta za ekonomijo in informatiko

OPOMBA: »Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.« IN logotipi so v prispevku obvezni (zahteva Sklada).

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki