Že pred dnevi smo pisali o vedno hujših »razmerah« na kočevskih in ribniških pločnikih in sprehajalnih poteh, ki so – iz leta v leto bolj – polne pasjih iztrebkov. Kot rečeno, pa smo nekaj vprašanj glede sankcioniranja, obveznosti in kazni naslovili tudi na medobčinsko redarstvo oziroma inšpektorat.
V Kočevju lani izvedli 9 ukrepov …
Medobčinsko redarstvo v okviru svojih pristojnostih skrbi tudi za nadzor nad določbami Zakona o zaščiti živali ter občinskega Odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Kočevje. V 7. členu tega Odloka 3. odstavek določa: Skrbniki psov in drugih živali so dolžni počistiti iztrebke, ki jih njihove živali puščajo za sabo na javnih površinah. »Za omenjeni prekršek je predpisana globa 100 evrov, v letu 2022 smo na terenu izvedli 9 ukrepov,« je sporočil Janko Kalinič, vodja SOU občin Kočevje, Kostel in Osilnica.
… V Ribnici nobenega
»SOU opravlja naloge občinske inšpekcije in naloge občinskega redarstva na območju štirih občin ustanoviteljic skupnega organa, od katerih pa ima le Občina Ribnica sprejet Odlok o obveznostih skrbnikov psov na območju Občine Ribnica. Ta v 6. in v 7. členu naloge nadzora in naloge prekrškovnega organa po navedenem odloku podeljuje občinski inšpekciji in občinskemu redarstvu,« pojasni Cvetko Staniša, inšpektor svetnik.
Uvodoma je potrebno pojasniti, da SOU za izvajanje vseh nalog iz pristojnosti občinske inšpekcije razpolaga z le enim inšpektorjem in enim občinskim redarjem – na območju štirih občin.
»Vsak pasji iztrebek na javni površini še ne pomeni nujno kršitev«
»Prav tako je potrebno poudariti, da glede na veljavne določbe odloka vsak pasji iztrebek na javni površini avtomatično še ne predstavlja kršitev,« pove Staniša in nadaljuje, da 1. odstavek 4. člena Odloka določa, da morajo skrbniki psov z javnih mest sproti odstranjevati pasje iztrebke, pri čemer pa so izjema slepi skrbniki psov in skrbniki psov, ki jim je priznana invalidnost z okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje. »Navedeno pa v praski pomeni, da mora uradna oseba, ki ima pooblastila nadzora po odloku, neposredno zaznati nevestnega skrbnika psa, ki za svojim psom iztrebka ni sproti odstranil, pa takšen skrbnik psa ni slep in nima priznane okvare organizma, zaradi katere ji je oteženo gibanje. Zgolj na podlagi videnega pasjega iztrebka na javni površini tako ni mogoče ugotoviti ali gre za kršitev določb Odloka ali pa ne,« nadaljuje.
Za razliko od nekaterih evropskih držav (npr. Nemčija) pri nas tudi ni mogoče ugotoviti skrbnika psa na podlagi DNK analize pasjega iztrebka, saj takšna baza podatkov pri nas ne obstaja.
Ob dejstvu, da je treba nevestnega skrbnika psa zalotiti neposredno na terenu, ob kadrovski razpoložljivosti, ki jo ima SOU, ter ob dejstvu, da tako občinski inšpektor kot občinski redar opravljata na območju občin ustanoviteljic vsak vsaj še po deset drugih nalog nadzora, večjega števila takšnih kršitev Odloka enostavno ni mogoče zaznati in obravnavati.
8. člen Odloka določa, da se za prekršek kaznuje skrbnik psa, če z javnih mest za svojim psom sproti ne odstrani pasjih iztrebkov, in sicer v višini 150 EUR.
Vaške ceste in pločnike »krasijo« tudi konjski iztrebki …
… te probleme sploh opažajo denimo prebivalci Mlake, Gorenja, Želnj v Kočevju, pazljivi pa moramo biti tudi na poti okoli Rudniškega jezera in gozdnih poteh. Kako je torej s konjskimi iztrebki? Imajo lastniki konj tudi kakšne obveznosti, odgovornosti?
V Kočevju ja, v Ribnici ne!
Kot smo že omenili v zgornjih vrsticah, 3.odstavek 7. člena občinskega Odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Kočevje določa, da so iztrebke dolžni počistiti skrbniki psov in drugih živali – torej, bi morali tudi skrbniki konj njihove iztrebke počistiti za njimi. Medtem ko »Odlok Občine Ribnica v 1. členu določa le obveznosti skrbnikov psov na območju Občine Ribnica, način vzdrževanja čistoče zaradi onesnaževanja javnih površin z iztrebki psov na območju Občine Ribnica in omejitev gibanja psov. Vsebina odloka pa v ničemer ne določa obveznosti lastnikov konj, ali drugih živali,« pojasni Cvetko Staniša.
Ne gre pa le za problem estetike, kulture oziroma bontona ali upoštevanja pravil. Gre tudi za zdravstveno problematiko, saj pasji iztrebek vsebuje številne bakterije, viruse in parazite, kateri so za človeka ob stiku z njimi lahko zelo nevarni – tudi življenjsko. Okužimo se lahko s salmonelo, E.coli, pasjo kugo, hepatitisom, glistami in trakuljo, seznam pa se še nadaljuje. Spoštujmo, svojo žival, okolje, ljudi in nenazadnje sebe, saj smo lahko prav mi tisti, ki bomo domov prišli s smrdečim čevljem ali še s čim hujšim.